Prvo četrtletje letošnjega leta slovenskim kmetom ni bilo naklonjeno. Poleg ekstremne podražitve mineralnih gnojil in goriva, kar je povezano tudi z vojno v Ukrajini, je bilo vse od sredine februarja do začetka aprila po celotni Sloveniji sušno obdobje brez padavin. Po zadnjih dostopnih agrometeoroloških podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je za Pomurje veljala izrazita suša, ki je bila opredeljena kot kmetijska suša. Tudi sicer so bila tla v vseh slovenskih regijah v primerjavi s preteklimi desetletji v zadnjem 30-dnevnem obdobju precej slabše založena z vodo.
Težko pričakovane padavine, ki smo jih dočakali v začetku tega meseca, so tla namočile, zato se vsaj v površinskem sloju tal pričakuje izboljšanje razmer, tudi posevki ozimnih žit in oljne ogrščice, ki so bili v tem obdobju najbolj prikrajšani, pa so po dežju že lepo ozeleneli in se razvijajo. »V tem trenutku ne moremo natančno oceniti poškodb na ozimnih žitih, nastalih zaradi dolgega sušnega obdobja. Dejstvo pa je, da bo največja škoda na prodnatih tipih tal, torej tam, kjer je slabša akumulativna sposobnost za vodo zaradi peska, in tam, kjer so bila lani žita posejana prepozno. Kolikšna bo škoda, bomo lahko ocenjevali šele v času žetve,« je za Vestnik dejal Stanislav Kapun, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Moška in ženska ekipa Mure z licencami za prihodnjo sezono
Znani so rezultati licenčnega postopka za klube 1. SNL za sezono 2024/2025.
Padavine so bile tako več kot dobrodošle, vendar so bile vsaj en mesec prepozne. Kot je še dejal Kapun, je bilo v prvih treh mesecih tega leta na splošno premalo padavin, le od 20 do 30 litrov na kvadratni meter. »Te padavine bodo vplivale na pospešen razvoj fenofaz, za katere je pričakovati, da bodo hitro prehajale druga v drugo, zato bo treba paziti na predčasno dognojevanje in zatiranje plevelov.«
Prva košnja trave bo minimalna
Kmetje so prva dognojevanja v skladu z dobro kmetijsko prakso po 15. februarju že opravili. Takrat so sicer pričakovali padavine, ki bi vplivale na razkroj mineralnih gnojil in njihovo vtiranje v zemljo. Ker dežja ni bilo, gnojila niso delovala. »V različnih krogih se govori, da so gnojila naredila več škode kot koristi oziroma da so izhlapela, vendar to ne drži. Gnojila so čakala na površini na prve padavine, saj niso takšna, da bi se pod vplivom ultravijolične svetlobe razkrajala. Sedaj, ko je prišel dež, so začela učinkovati, koliko pa bodo še vplivala na proces razraščanja rastlin, je težko povedati,« je dodal sogovornik. Pojasnil je, da bodo ozimna žita iz procesa razraščanja sedaj hitro prešla v fazo kolenčenja, ko bo treba opraviti ponovno dognojevanje z dušikom, saj bo to vplivalo na dolžino klasnega vretena in na število klaskov na klasnem vretenu. »Če bo torej v tej fazi biljenja rastlini na razpolago dovolj padavin in hranilnih snovi, predvsem dušika, lahko pričakujemo dolgo klasno vreteno in temu primerno število klaskov,« je še dodal.
V naslednji razvojni fazi oziroma fenofazi, ko bodo žita iz biljenja prehajala v klasenje, bodo morali kmetje opraviti še eno dognojevanje, ki bo vplivalo na količino beljakovin, v tem obdobju pa bodo morali po besedah Kapuna biti pozorni tudi na razvoj glivičnih obolenj ter na škodljivce, omenil je strgače, ki lahko povzročijo veliko gospodarske škode, ter uši, ki se lahko pojavljajo v klasu.
»Problem pa ni samo pri žitih, ampak tudi pri krmnih košeninah, se pravi travah. Prva košnja bo minimalna, čeprav so bila v začetku pomladi tudi tu opravljena prva gnojenja, hranila iz gnojil pa na košeninah delujejo po enakem postopku kot pri ozimnih žitih. Dejstvo je, da bo trava ob nižji rasti hitro prešla v generativno razvojno fazo. S tem ko bo prehajala iz razvojne faze biljenja v razvojno fazo latenja, pa lahko pričakujemo drastično zmanjšanje organskih snovi. To lahko vpliva na slabšo hranilno in energetsko vrednost, zato bodo morali kmetje paziti in ob koncu faze biljenja ne glede na višino rastlin takoj kositi, nato pa dognojiti travinje. Ob primerni količini padavin bo druga košnja boljša, tudi pridelek bo boljši kot pri prvi košnji. Lahko pa se na govedorejsko usmerjenih kmetijah zgodi, da se bodo letos soočali s pomanjkanjem voluminozne krme za živino,« je opozoril direktor KGZ Murska Sobota.
Vetrna erozija stanje le še poslabšuje
Kljub lanskim rekordnim pridelkom slovenski kmetje niso pridelali dovolj žita za lastno oskrbo. »Tudi letos tako ni pričakovati, da bomo izpopolnili bilanco oziroma potrebo po žitih. Globoko sem prepričan, da bomo tudi letos v veliki meri odvisni od uvoza iz drugih držav, iz tako imenovanih žitnic, med katerimi prevladuje Madžarska. Od Ukrajine ob zaostrenih razmerah žal ne moremo nič pričakovati,« je bil jasen Kapun.
Spomladanska sušna obdobja sicer niso nič nenavadnega, poleg poznopomladanskih pozeb so v zadnjih letih že skoraj stalnica. Tudi zato bi morali v Pomurju resno razmišljati o gradnji namakalnih sistemov, ki jih po besedah sogovornika potrebujemo za vsaj sedem tisoč hektarjev kmetijskih površin. Drugače se lahko zgodi, da bomo ta del površin za kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb izgubili. Dejstvo je, da je v subpanonskem klimatskem ozračju, torej v celotnem severovzhodnem delu Slovenije, vse več milih zim skoraj brez snega, spomladi pa hitro pride do pomanjkanja padavin oziroma sušnih razmer. »V zadnjem obdobju imamo v prvih treh ali štirih mesecih leta tudi ogromno vetrovnih razmer. Topli vetrovi vplivajo na izsuševanje kmetijskih površin, kar povzroča dodatno izparevanje vode, ta vetrna erozija, ki smo ji priča, pa z njiv dodatno odnaša najbolj rodovitne drobne talne delce. Na bolj prodnatih tipih tal, ki so zaradi sušnih razmer najbolj prizadeti, zato nujno že danes potrebujemo namakalne sisteme, povsod drugod, kjer so nekoliko težje vrste tal z več gline v sestavi, pa so v doglednem času prav tako nujni,« je še poudaril Stanislav Kapun.
Do pozebe ni prišlo
Hladna fronta, ki je pred dnevi zajela Slovenijo in prinesla nujno potreben dež, pa ni prinesla tako nizkih temperatur, da bi te povzročile pozebo. Kot je pojasnil Miran Torič, strokovnjak za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, so si sadno drevje na terenu že ogledali, vendar na srečo o pozebi ne morejo govoriti. »V južnih legah, ki so bolj dovzetne za pozebe, je bila tu in tam prizadeta kakšna marelica ali breskev, drugo pa ne. Sreča je bila, da temperature v zadnjih dneh niso padle pod ničlo. Večji problem se lahko morebiti pojavi kasneje, da bodo začeli odpadati plodovi. O tem seveda še težko govorimo,« je še dejal Torič.