Tudi uradno smo vstopili v čas dopustov in poletnih počitnic, ko si turistični ponudniki manejo roke. Med njimi je največji akter povsem državna družba Sava Turizem, ki upravlja sedem destinacij, od tega dve v Pomurju, poleg Zdravilišča Radenci tudi najbolj priljubljeno turistično destinacijo v regiji – Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Lani je bilo za Savo Turizem po prihodkih rekordno, saj so dosegli skoraj 120 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, za 12 odstotkov več kot leta 2022. Ravno tako so realizirane prenočitve za dva odstotka presegle predlansko realizacijo. Dobiček je bil sicer zaradi višjih odhodkov manjši. Lani je znašal 8,2 milijona evrov, leto prej 12,2 milijona evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred nami je prvi julijski vročinski val. Preverili smo, koliko boste odšteli za osvežitev v pomurskih kopališčih
Vremenoslovci v naslednjih dneh napovedujejo sončno in vroče vreme, temperature se bodo povzpele čez 30 stopinj Celzija. Čaka nas prvi julijski vročinski val. Eden od najbolj priljubljenih načinov osvežitve v vročih dneh je skok v vodo, zato smo preverili, kakšne so cene vstopnic za kopališča in terme v Pomurju.
Obogaten termalni park
Kot so nam zaupali v družbi, trenutne rezervacije za poletno sezono v Termah 3000 kažejo zelo dobro zasedenost, primerljivo z lansko, a dodajajo, da je veliko odvisno tudi od vremena. Če pogledamo aktualne turistične številke v Pomurju, je bilo do letošnjega junija ustvarjenih več kot 361 tisoč prenočitev, kar je za več kot sedem odstotkov več kot lani, ko so turisti v enakem obdobju v regiji ustvarili dobrih 335 tisoč prenočitev. Res pa je, da se je obdobje, ki bo odločilno vplivalo na uspešnost pomurskega turizma letos, šele začelo. Po strukturi gostov v Moravskih Toplicah prevladujejo tuji, tvorijo okoli 60-odstotni delež vseh gostov, prihajajo pa iz držav, ki veljajo za naše tradicionalne trge, kot so Avstrija, Nemčija, Češka, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Belgija, Nizozemska in Italija.
Goste v termalnem parku Terme 3000 čakata dva nova tobogana in nova ploščad okrog celotnega zunanjega bazenskega kompleksa, s sprej parkom za najmlajše obiskovalce.
Nova tobogana se tako pridružujeta aqualoopu, četrtemu najhitrejšemu toboganu v Evropi. Prvi novi tobogan so pri Savi poimenovali vesoljska luknja – »space hole«, gre za zavit tobogan z dodano atrakcijo in naravno razsvetljavo. Druga nova pridobitev je tobogan samorogov spust, ki vključuje štiri drče, primerne za družinsko zabavo. Prenovljena kopalna ploščad, ki je tretja novost v termalnem parku v Moravskih Toplicah, pa je razdeljena na tri območja, ki so namenjena trem različnim starostnim skupinam vse do deset let, in prinaša pršilnike ter vodna igrala za najmlajše obiskovalce. Za vse te investicije so v Savi Turizmu odšteli 700 tisočakov, ob tem pa trenutno potekajo tudi obnovitvena dela v hotelu Livada Prestige, kjer bodo dodali nov svet savn. Spremembe se očitno obetajo še v kavarni Praline, kjer ponujajo lokalne in moderne slaščice, saj v Savi Turizmu razmišljajo, da bi ponudbo v prihodnje nadgradili. V zadnjih dveh letih je skupina za investicije na vseh destinacijah namenila skupno 18,4 milijona evrov.
V Moravskih Toplicah so lani zgradili tudi novo reinjekcijsko vrtino, pri kateri je za njeno obratovanje treba zgraditi še povezovalne cevovode. Če rastejo investicije, raste tudi cena kopaliških storitev. Za celodnevno kopanje v Termah 3000 boste morali odšteti 19,90 evra, otroška vstopnica stane 15,90 evra.
Kadrovsko pripravljeni
Kako pa je s kadri, ki so že znana rak rana gostinsko-turističnega sektorja? V Savi Turizmu zatrjujejo, da večjih težav z iskanjem in pridobivanjem delavcev nimajo. »Verjamemo, da je to posledica konstantne prisotnosti na trgu kadrov in postavitve dobre osnove za ohranitev in privabljanje novih kadrov,« so pojasnili za naš časopis in dodali, da so stabilno podjetje, ki tudi v zahtevnih časih pandemije ni odpuščalo. »Ta čas smo izkoristili za izobraževanja in prenove, izboljšali smo plače, lani smo izplačali enega izmed najvišjih regresov v turizmu, izplačali smo božičnico, ki je bila bistveno višja od preteklih let, smo razvojno naravnani in smo eden prvih z aktivnim pristopom k digitalizaciji v turizmu,« pravijo v družbi in poudarjajo, da so kadrovsko pripravljeni na letošnjo sezono. Tuji zaposleni v skupini tvorijo okoli 10 odstotkov vseh, večina jih prihaja iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Manjše število zaposlenih na Bledu in v Slovenski Istri prihaja tudi iz Egipta in Indije, večinoma za delo v kuhinji. »V največjo pomoč bi nam bilo še vedno skrajšanje postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki so izjemno dolgotrajni in bistveno daljši kot v sosednjih državah,« so še navedli glede zagotavljanja kadrov. Konec lanskega leta si je v celotni skupini kruh služilo 1139 zaposlenih.