Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je na analizo poslala deset predpakiranih filejev piščančjih prsi brez kosti in kože, kupljenih v večjih slovenskih trgovinah. Na testu se je najbolje izkazalo meso slovenskega porekla, na zvezi pa ugotavljajo, da je za kakovost mesa zelo pomembno, kako je bila žival vzrejena.
Piščanje meso tujega porekla bistveno slabše
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Pri oceni kakovosti filejev so se osredotočili na mikrobiološko varnost, senzorično kakovost ter razmerje med vodo in beljakovinami, so sporočili iz ZPS. Kot so pojasnili, sta se na testu oba vzorca tujega porekla izkazala bistveno slabše, eden je bil pred začetkom ocenjevanja celo izločen, saj ga je trgovec zaradi prisotnosti salmonele odpoklical nekaj dni po njihovem vzorčenju.
Kakovost odvisna od reje
V ZPS so poudarili, da so vsi slovenski izdelki, razen enega, na embalaži imeli oznako izbrana kakovost Slovenije, ki postavlja strožje standarde kakovosti glede krme, kontrole, sledljivosti itd., nekateri proizvajalci pa imajo vzpostavljene še dodatne, lastne standarde kakovosti reje.
V zvezi so ugotovili, da je za kakovost mesa zelo pomembno, kako je bila žival vzrejena. "Da tekstura mesa ni kašasta, je ključno, da se žival dovolj giblje in da ne gre prezgodaj v zakol. Zmagovalni file piščančjih prsi torej prihaja iz Slovenije in je iz klasične vzreje, ki živalim omogoča več gibanja (tudi na prostem)," so poudarili.
Pomembnost ustreznega ravnanja s piščančjim mesom
Ob tem so izpostavili, da je glede prisotnosti bakterij v mesu in tveganja za okužbe zelo pomembno, da potrošnik ne prekine hladne verige in ne pusti mesa dlje časa v avtu na soncu, saj se s tem tveganje za okužbo poveča.
V zvezi si sicer želijo, da bi bilo več izdelkov opremljenih z bolj jasnimi navodili o rokovanju s piščančjim mesom. Od analiziranih izdelkov je samo en ponujal obsežne informacije o ustrezni higienski praksi, medtem ko so bili vsi drugi pomanjkljivo označeni ali pa opozoril sploh ni bilo.