Krovna romska organizacija v Sloveniji – Svet romske skupnosti (SRS) – je morala Nataši Horvat, romski svetnici v lendavski občini, izplačati denar, ki ga je ta iztožila, ker je dobivala prenizko plačo v času, ko je bila pri SRS zaposlena kot sekretarka. Horvatova je namreč leta 2016 sprožila tožbo proti SRS, kjer je bila zaposlena od leta 2012. Za svoje delo je dobivala plačilo 830 evrov bruto na mesec, medtem ko je oseba, ki je isto funkcijo opravljala pred njo, na mesec dobivala 1300 evrov bruto. Istega leta je Horvatova, ki je za nepravilnosti glede izplačila plače izvedela iz anonimke, dala tudi odpoved pri SRS. »Ko sem izvedela za nepravilnosti, sem o tem začela spraševati nadrejene, ki so povedali, da o tem ne vedo nič. Vprašala sem jih, ali imajo akt o sistemizaciji delovnih mest, odgovorili so mi, da ne, zaradi česar sem jih prijavila delovnemu inšpektoratu, ki jih je prav tako pozval, naj te zadeve uredijo, a je bilo že prepozno,« na kratko strne celotno zgodbo Horvatova, ki ji je SRS moral izplačati 23.500 evrov bruto vključno z obrestmi, plačati pa so morali tudi sodne stroške. Podrobneje zadeve ni želela komentirati, kot pravi, je zgodba s Svetom romske skupnosti zanjo končana. Tudi predsednik SRS Jožek Horvat Muc o tem ne želi govoriti: »To smo razčistili, ne komentiram.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Ne bodo sodelovali, dokler ne bo sprememb
To pa ni edina težava, ki jo ima trenutno Horvat, saj v tem mandatu vodi SRS v nepopolni sestavi. Na volitvah članov SRS v začetku leta namreč niso sodelovali predstavniki romskih svetnikov, ki jim po zakonu pripada 7 mest v 21-članskem svetu. »Romski svetniki smo se odločili, da tokrat ne vstopimo v svet, ker smo tam brez vrednosti. S tem smo opozorili, da zakon dovoljuje obvladovanje SRS samo eni opciji. Dokler ne pride do spremembe zakona, pri delu SRS več ne bomo sodelovali. Želimo neposredne volitve vseh 21 članov SRS. To pa ne pomeni, da romski svetniki ne opravljamo svojega dela, pomagamo na številnih področjih in večkrat sodelujemo tudi s SRS, smo pa želeli dati jasen signal, da želimo spremembo zakonodaje,« pojasnjuje predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije in predstavnik romske skupnosti v soboškem mestnem svetu Darko Rudaš. Zakon o romski skupnosti je že od sprejetja leta 2007 vir nezadovoljstva v delu romske skupnosti, predvsem njegov 10. člen, ki določa, da pripada 14 od 21 mest v SRS Zvezi Romov Slovenije (ZRS), kar predsedniku ZRS Horvatu omogoča, da obvladuje krovno romsko organizacijo. V Sloveniji romski svetniki delujejo v 20 občinah, od tega je 11 pomurskih občin, sedem predstavnikov v SRS pa izvolijo med sabo. Horvat po pričakovanju nad njihovo potezo ni navdušen: »Tako na državni ravni kot med izvoljenimi romskimi svetniki prevladuje prepričanje, da ko je romski svetnik izvoljen, avtomatsko postane tudi član Foruma romskih svetnikov, kar ne drži.« Kljub vsemu bojkotu romskih svetnikov ne pripisuje večjega pomena. »V Prekmurju imamo situacijo, da sta dva romska svetnika po zadnjih lokalnih volitvah ostala na tej funkciji, vsi drugi pa so novi. Večina novih svetnikov je povedala, da ne želijo biti člani SRS, želijo pa z nami sodelovati, saj bi se radi v prvem mandatu posvetili delu v občinah, kjer so bili izvoljeni.« Na letošnjih volitvah v SRS so trije prekmurski romski svetniki formalno kandidirali, a potem niti ti trije niso šli volit. Jožek Horvat Muc meni, da bo SRS v tem mandatu nemoteno deloval v okrnjeni obliki. »Dvetretjinska večina je zagotovljena, kar nam zagotavlja normalno delovanje SRS, seveda bi lahko SRS bolje deloval v polni zasedbi. Urad za narodnosti bi lahko čez eno let spet skušal izvesti volitve v SRS med romskimi svetniki, ne vem, ali bi bili pri tem uspešni, a poskusili bi lahko,» še pravi.
Za spremembo zakona potrebna zelena luč politike
Direktor Urada za narodnosti Stane Baluh pojasnjuje, da so po neuspešnih volitvah romskih svetnikov v SRS sklicali delovni sestanek z vsemi izvoljenimi romskimi svetniki. »Stališče prisotnih romskih svetnikov na sestanku je bilo, naj urad s ponovno izvedbo volitev v svet počaka, saj je svet konstituiran in naj opravi svoje delo. Romski svetniki so izrazili stališče, da bo glede na odnos aktualno delujočega dela sveta in njegovega dela v dobro romske skupnosti odvisno tudi njihovo mnenje glede morebitnega sodelovanja v aktualnem mandatu sveta.« Baluh še pravi, da je bilo v prejšnjem mandatu vlade vloženih veliko naporov v pripravo predloga spremembe in dopolnitve zakona o romski skupnosti, ki ga je vlada marca lani že poslala v obravnavo državnemu zboru, a je bil ta predčasno razpuščen, zaradi česar do obravnave ni prišlo. Kot dodaja, je za nadaljnje delo potreben jasen političen dogovor o tem, ali spremeniti in dopolniti veljavni zakon ali pa pripraviti nov zakon. »Zagotovljena mora biti koalicijska podpora na tem področju. Urad bo z aktivnostmi sledil vladnim usmeritvam."