Slovenski mlinarji se v zadnjem obdobju spopadajo z veliko težavo. Njihovi silosi so le slaba dva meseca pred letošnjo žetvijo še vedno marsikje zapolnjeni s pšenico, ki so jo ob lanski žetvi kupili od slovenskih zadrug in kmetov. Do tega je privedel vse večji uvoz pšenice in moke iz Ukrajine. Enako se dogaja tudi drugim članicam Evropske unije, predvsem državam, ki mejijo na Ukrajino. Poljska je zato že 15. aprila prepovedala uvoz ukrajinskega žita, sadja, zelenjave in perutnine na domači trg in v tranzitnem uvozu, prepoved pa velja do konca junija. Za podobno prepoved so se odločili tudi na Madžarskem in Slovaškem.
Slovenski mlinarji so pšenico lani odkupovali po cenah, ki so se gibale med 350 in 370 evri za tono, ukrajinsko žito pa se sedaj ponuja po 280 evrov za tono. Tudi slovenska moka je zaradi vhodnih stroškov, ki so jih morali mlinarji zaradi višje odkupne cene pšenice vračunati v ceno, dražja od ukrajinske. »Zdi se, da nikogar pri nas ne zanima, ali bo mlinarska industrija preživela ali pa bo propadla. Popolnoma se strinjam s prepovedjo uvoza ukrajinskega žita, kot so jo uvedle nekatere države. Prihaja namreč do več kot sto evrov razlike po toni, ukrajinska pšenica je cenejša kot naša domača, zato tudi naši kupci želijo imeti pšenico toliko ceneje ali pa je ne kupijo,« je oster Karel Pojbič, direktor Mlinopeka iz Murske Sobote, ki odkupuje le slovensko pšenico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ob tem še opozarjajo, da bodo lahko v primeru nadaljnjih presežkov žita v silosih naših mlinarjev tuji kupci od slovenskih kmetov izsilili nizke odkupne cene žit.
Na trgu nekontrolirani izdelki
Mlinopek je ob lanski žetvi odkupil 15 tisoč ton pšenice, v njegovih silosih je je še vedno približno šest tisoč ton. Do žetve take zaloge ne bodo porabili oziroma prodali. »Kolikor torej delamo manj, toliko bomo tudi manj kupili ob letošnji žetvi. Če namreč nimam za koga delati, nimam niti za koga kupovati. Našo vlado in pristojno ministrstvo je treba opozoriti, da ob takšnem ravnanju kupcev v Sloveniji ne bo,« je še poudaril direktor Mlinopeka in dodal, da je v Pomurju še približno osem tisoč ton pšenice lanskega letnika.
Pojbič je opozoril na še en pereč problem, nekontrolirane izdelke iz Ukrajine, ki tudi na naš trg prihajajo po tako imenovanih solidarnostnih koridorjih. »Vprašanje je, kakšno žito iz Ukrajine prihaja k nam, lahko je obremenjeno s pesticidi, kontaminirano in podobno. Evropska in naša zakonodaja sta zelo jasni glede kontrol in uvoznih carin, preverjanja sledljivosti in kakovosti, tu pa tega nihče ne kontrolira,« je bil jasen Karel Pojbič.