Avstrijske oblasti so prepovedale (tranzitni) promet tovornjakov, težjih od 7,5 tone, na cesti od mejnega prehoda Bonisdorf (v bližini Kuzme) v notranjost države do krožišča Doiber pri Ženavcih/Jennersdorfu, so objavili nekateri njihovi lokalni spletni portali. V teh dneh je tako že predvideno postavljanje prometne signalizacije, s tako ureditvijo pa želijo severni sosedje, kot poročajo portali, težji tovorni promet na tem koncu preusmeriti na mejne prehode Sicheldorf/Žetinci (Gederovci), Bad Radkersburg/Radgona in Heiligenkreuz. Po izračunih lokalnih oblasti in gospodarstva bi ukrep prepovedi prizadel 32 tovornjakov od 70, kolikor jih v enem dnevu naštejejo na omenjenem odseku. Tamkajšnje gospodarstvo posledic domnevno ne bo utrpelo, izračuni sicer kažejo, da bodo zavoljo daljših poti višji stroški prevoza.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Branko Cipot, direktor logističnega podjetja Murska Transport, je o avstrijski odločitvi izvedel od nas. Njihovo podjetje po cesti iz Murske Sobote čez mejni prehod Kuzma v Avstrijo opravi do tri tranzitne vožnje na teden. Sami so si prizadevali, da bi se na regionalni oziroma državni cesti R2-440 med Petanjci, Gederovci, Cankovo in Kuzmo dovoljeval tranzitni promet tovornjakov, težjih od 7,5 tone, vendar le »domačim« prevoznikom in gospodarskim družbam s sedežem v občinah ob tej prometnici.
Rogašovski župan Edvard Mihalič je vesel odločitve Avstrijcev. Če se bo ta uresničila, župan predvideva, da se bodo občine Tišina, Cankova, Rogašovci in Kuzma le razbremenile tranzitnega prometa. Cesta med Petanjci in Kuzmo se je v zadnjih petih letih namreč znašla v primežu težkih tovornjakov, ker je bil čez mejni prehod Kuzma in na avstrijski strani dovoljen tovorni promet, torej tudi mednarodni tranzit tovornjakov, težjih od 7,5 tone. To je pomenilo, da so se po cestah na slovenski strani, ki so ozke in neprilagojene težkemu prometu, dnevno iz Slovenije in Hrvaške v Avstrijo vozili vlačilci in tovornjaki s priklopniki, ki so prevažali hlodovino, les, opeko in drugo. Poti čez Goričko so predvsem avstrijski tovornjakarji in drugi tujci izbirali zato, da so se izognili plačilu cestnin, ko so peljali tovor na Hrvaško ali Madžarsko. Po ocenah pomurskih prevoznikov je denimo hrvaški prevoznik, ki ni potoval po naši avtocesti do Šentilja in nato v Avstrijo, ampak po cesti R2-400 čez prehod v Kuzmi in nato pri Ilzu na avstrijsko avtocesto, zaradi neplačila cestnine in krajše razdalje privarčeval vsaj 100 evrov pri eni vožnji.
Več o tem, zakaj so policisti poostrili nadzor, in ali je bila Direkcija za infrastrukturo obveščena o nameri Avstrijcev, si lahko preberete v novi številki Vestnika.