Sestanka se je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak, zato je bila osrednja tema sebeborski zadrževalnik, ki je pogoj za gradnjo obvoznice. Čeprav gre za objekt vodne infrastrukture, ta v tem primeru ne sodi v pristojnost ministrstva za naravne vire in prostor, ampak ima pri projektu, tako kot pri sami obvoznici, vlogo naročnika direkcija za infrastrukturo, je pa Novakovo ministrstvo eden od štirih sofinancerjev zadrževalnika.
V izvedbeno fazo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Kenijec Chepkurui zmagovalec 42. Maratona treh src
Na 42. Maratonu treh src v Radencih smo dobili že zmagovalce v vseh najpomembnejših tekaških kategorijah. Na najdaljši, na 42 kilometrov, in pa na polmaratonu (21 km) so pričakovano slavili Kenijci.
To namreč izhaja iz sporazuma, ki so ga decembra 2021 v Lendavi podpisali takratni soboški župan Aleksander Jevšek, moravskotopliški župan Alojz Glavač, takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Vsaka od občin bi prispevala po 500 tisoč evrov, ministrstvo za infrastrukturo 3,5 milijona evrov, zdajšnje ministrstvo za naravne vire in prostor pa milijon evrov. Te vrednosti seveda danes niso več realne, saj se je strošek gradnje zadrževalnika vsaj podvojil, a sofinancerska razmerja vendarle ostajajo.
Minister Novak je dejal, da se faza načrtovanja zadrževalnika letos zaključuje, zato prehajajo v izvedbeno fazo, kar pomeni, da bosta morali tudi občini realizirati delež iz sporazuma. Glavača je ob tem pozitivno presenetilo, da je minister podprl idejo o možnosti izkoristka sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Novak je namreč potrdil, da je naklonjen iskanju načina financiranja, o katerem pa se morajo dogovoriti vsi štirje partnerji v projektu. »Tako zadrževalnik kot obvoznica sta regijska projekta in državna obveznost, eden brez drugega pa ne moreta iti v realizacijo,« je poudaril moravskotopliški župan.
Iskanje dodatnih možnosti za financiranje je pozdravil tudi soboški župan Damjan Anželj. Jasno je, da bo za občini, ki ju tako kot številne druge ne krasi ravno bleščeča finančna slika, financiranje zadrževalnika velik zalogaj. Tega stroška nimata niti predvidenega v aktualnih proračunih. Občina Moravske Toplice namreč za zadrževalnik predvideva 100 tisoč evrov v letu 2025 in 500 tisoč evrov v letu 2026, v mestni občini pa imajo letos in v letu 2025 predvidenih skupno okoli 450 tisoč evrov, ki pa bodo namenjeni odkupu zemljišč za potrebe obvoznice in ne za zadrževalnik.
Suhi zadrževalnik z elementi mokrega
Vodja delovne skupine, poslanec Novak, je spomnil, da je bilo v času od prvega do drugega sestanka veliko storjenega na področju odkupa zemljišč za vzhodno obvoznico, med drugim je prišlo tudi do premikov pri dogovorih s podjetjem Blisk. »Člani skupine se strinjamo, da se zgradi suhi zadrževalnik z elementi mokrega, kar je bilo pred časom že dogovorjeno med državo in obema občinama. Ukrepi za protipoplavno varnost so nujen element takšnega obsežnega infrastrukturnega projekta,« je poudaril pomurski poslanec. Velik uspeh je tako že dejstvo, da so se kljub nekaterim nasprotnim pogledom tudi s podporo ministra Novaka strinjali, da bo zadrževalnik ohranil elemente mokrega, za kar so si prizadevali v moravskotopliški občini zaradi potencialnih turističnih in kmetijskih namenov objekta.
Če bi namreč ponovno odprli vprašanje, kakšen naj bi bil zadrževalnik, o čemer so se po dolgotrajnem usklajevanju dogovorili leta 2021, bi to celoten projekt obvoznice zamaknilo v še bolj oddaljeno prihodnost. Tiha želja pristojnih pa je sedaj celo, da bi še letos pridobili gradbeno dovoljenje za zadrževalnik. To bi zagotovo bil velik napredek za celoten projekt vzhodne soboške obvoznice, ki z vrednostjo več kot 30 milijonov evrov velja za enega največjih in najpomembnejših v regiji. Kot je znano, je trenutni cilj, da bi z gradnjo obvoznice pričeli v letu 2025.
Pri zadrževalniku bo do vložitve gradbenega dovoljenja poleg recenzije projekta treba pridobiti še ustrezna soglasja, opraviti parcelizacijo, cenitve ter odkupe zemljišč. Na mizi je bila sicer tudi ideja, da bi lahko gradnjo zadrževalnika zagotovili s sredstvi iz podnebnega sklada, toda to možnost so na naše poizvedovanje na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo že lanskega oktobra zavrnili.