Ob mnogih aktivnostih, ki jih je vodil ali v njih sodeloval Mlinarič, je kot rezultat strokovnih raziskav in interesov lokalnih skupnosti pred dvema letoma nastal elaborat Nabor možnih vsebin biosfere – lokalne in razvojne priložnosti v prostoru reke Mure. Meni, da je ta ekološka iniciativa za Muro podlaga za sonaravno bivanje z reko in njeno energetsko izkoriščanje ter za turistične namene, v uresničevanje česar pa bi se morale bolj vključiti lokalne skupnosti. Pripravila jo je Civilno-strokovna koalicija za Muro, koordinator je bil Mlinarič.
V sozvočju z naravo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
»Izrek, da se v naravo ne hodi počivat, ampak delat, je blizu tudi meni. Naravo zato najbolj verodostojno doživim na aktiven način. Želim pa zunanjo naravo transformirati v svojo notranjost, v svojo dušo. Ker mi je potlej laže razumeti vse njene blagodate, kot tudi njene antagonistične sile, naravo, ki daje in jemlje, ki je angel in hudič. Odgovoriti na vprašanja, ki so razumsko težje odgovorljiva ali pa sploh niso. Kako na primer zlobno, bolno in nelepo obračati v spet lepo. Tak modus narave in človeka skušam tudi ubesedovati, pesniško in esejistično,« razmišlja o svojem odnosu do Mure. Meni, da ni enoznačnega nagiba, da postaneš to in to, v tem primeru blizu naravi, z njo v sozvočju. Poti so različne, morebiti je njemu pomagalo, da izvira s kmetije, ki je obdana s polji in gozdovi, ki se skoraj napajajo iz reke Mure.
V svojih literarnih delih in esejih pogosto govori o čarobnosti, mističnosti reke, ki ni vsem vidna. Razumeti pravo lepoto ni zgolj zaznati jo z zunanjimi čutili, ampak je proces notranje percepcije. »Müjra nosi čare v svojih nedrjih. Videvam jih v njeni biološki raznolikosti in bogastvu, še zlasti v hidrološki pojavnosti: dinamičen tok, prodonosnost, meandri … Ker so to sledi njene primarne danosti, velja za edinstveno evropsko reko. Je pa zaradi tega ranljiva in tudi ranjena, potrebna zdravljenja, pomoči,« pravi Mlinarič.
Ideje o brutalnem posegu v reko
Slovenskemu delu Mure je vrsto let grozila gradnja hidroelektrarn, kar bi bil brutalen poseg v reko in njeno okolico. Energijo reke so sicer že naši predniki znali zelo dobro izkoriščati. Vendar v omejenem obsegu, kot so brodovi, mlini in žage na Muri. »Težave pa nastanejo, če Muro vzamemo za svojo prek njenih naravnih zmožnosti in danosti ter jo v ta namen želimo brutalno preurediti z jezovi in umetnimi strugami. Govorim o agresivni obliki hidroelektrarn dravskega tipa. Je pa z vladno odločitvijo v tem letu nad Muro nehal viseti damoklejev meč. Upajmo, da za vse čase.« Zagotovo bi nove vodne razmere ob velikih hidroelektrarnah bistveno spremenile raven podtalnih voda, kar bi obremenilo življenje obmurskega človeka in prizadelo njegovo imetje, meni Mlinarič.
Turbine pod mlini na Muri
Po ocenah stroke naj bi bile še vedno ohranjene vse avtohtone vrste rastlin in živali, značilne za mursko-obmurski svet, vendar bi bile z morebitnimi agresivnimi posegi, kot so hidroelektrarne, močno prizadete in nekatere tudi iztrebljene. »Kot imetnik gozda ob Muri opažam, da z novodobnimi eksploatacijskimi posegi v murskih gozdovih izginjajo avtohtone vrste dreves, kot je črni jagned, vsiljujejo pa se tujerodne vrste.«
Kot alternativo hidroelektrarnam so ponudili možnost manjših hidroenergetskih naprav, mlinov elektrarn in potopnih turbin za lokalne potrebe, kot pilotski projekt pa predlagali posodobitev ižakovskega plavajočega mlina za pridobivanje električne energije. Plavajoči mlini na Muri bi lahko postali tudi namakalni agregati za polja. O tem je napisal študijo Energetska izraba mlinskih koles (sedanja in bodoča) Brane Širok s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, kar je prav tako objavljeno v elaboratu. V elaboratu so o tem razmišljali strokovnjaki in drugi iz civilnih, političnih in strokovnih skupin, ki se zavzemajo za naravno Muro. O usodi Mure ter njenem energetskem izkoriščanju bodo odločale nove generacije. »Upam in zaupam mladim, le omogočiti jim moramo, da aktivno vstopijo v dogajanja. Morda moramo še kaj postoriti za medgeneracijske povezave, da se bo vrednotilo, kar je bilo tradicionalno dobro in se nadgrajevalo z naprednimi znanji in tehnologijami,« še pravi Mlinarič.
