Občinski svet Občine Tišina je v prvi obravnavi sprejel predlog odloka o proračunu za leto 2024. Prihodki znašajo dobrih 5,5 milijona evrov, odhodki 6,8. Glavna investicija tega leta bo obnova cest po gradnji pomurskega vodovoda sistema B. Za to je namenjenih 935 tisoč evrov. Svetniki so se strinjali, da je treba ceste sanirati, nekateri so predlagali tudi, da bi obnovili vse ceste, a toliko sredstev ni na razpolago. Občina se bo za dokončno obnovo cest tudi zadolžila v višini 900 tisoč evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Občina Radenci ustavila sofinanciranje gasilskega vozila PGD Gornja Radgona
Roman Leljak uresničil namero zaradi domnevno sporne intervencije sosednjih gasilcev ob lanskem neurju.
Nadaljevala se bo izvedba projekta nadgradnje in povišanja visokovodnih nasipov, uredilo se bo parkirišče pri Osnovni šoli Tišina, na predlog svetniške skupine Gibanja Svoboda se je v predlog proračuna dodala priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono Tropovci, priprava projektne dokumentacije za parcelacijo zemljišča, načrt komunalnega opremljanja in cestne infrastrukture v višini 10 tisoč evrov. V svetniški skupini menijo, podporo so izrazili tudi drugi, da je treba obrtno cono urediti, da bi domače gospodarstvenike zadržali v občini. Del sredstev bo namenjen še pripravi idejne zasnove za sanacijo podružnične šole v Gederovcih. Predlog odloka o proračunu je sedaj v javni obravnavi.
Tudi o kanalizaciji
Župan je na seji predstavil še stanje kanalizacijskega omrežja. Podjetje Matrika ZVO je opravilo analizo podatkov, ki jih črpališča (v občini jih je 42) dnevno pošiljajo upravljavcu. Podatki so iz dveletnega obdobja 2021–2023. Ugotavljali so korelacije med količino padavin in podaljšanjem delovanja črpalk. Ugotovili so, v katera črpališča verjetno neposredno doteka padavinska voda in v katera priteka podtalnica. »Splošna ugotovitev je, da je dotok podtalnice v netesno kanalizacijo bistveno večja težava kot neposreden dotok meteorne vode takoj ob deževju. Veliko podaljšanje delovanja črpalk se v nekaterih črpališčih opaža več dni ali celo mesec dni po intenzivnih padavinah. V takih primerih prihaja do dviga vode v črpališču nad alarmni nivo, ko se v času sicer dolgotrajnih padavin dodatno zgodi večji naliv,« je opisano. Podjetje je tako priporočilo sprotni nadzor in hitrejše opozarjanje na potencialne probleme z nadgradnjo telemetrije, in sicer v črpališčih Borejci 1, Petanjci, Gederovci in Sodišinci.
Urejanje Dobla in Mokoša
Svetniki so na seji prisluhnili tudi vodji sektorja območja Mure pri Direkciji za vode Antonu Kustecu. Na minulih sejah je beseda večkrat nanesla na težave ljudi, ki živijo ob potokih Dobel in Mokoš, saj se zaradi njune zaraščenosti in slabše pretočnosti večkrat spopadajo z dvigom podtalnice in razlivanjem vode. Kustec je pritrdil, da je lani in že prej prihajalo do razlivanja Dobla in tudi Mokoš na posameznih odsekih ob večjem deževju in namočenosti zemlje poplavlja. So pa po sprejetju zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav sredi lanskega avgusta začeli odstranjevati prekomerno lesno maso in grmičevje v Doblu in ta dela se bodo nadaljevala do marca, jih je seznanil Kustec. Pozneje bodo pri urejanju vodotokov prešli na izvajanje del po sanacijskem programu, potok Mokoš naj bi bil tako urejen v prihodnjih letih.
Jure KljajićPoplavljeni Sodišinci.
Oglasil se je tudi župan Franc Horvat in dejal, da je direkcija za vode občino lani zaprosila za prioritete pri čiščenju vodotokov. Določili so dve, ureditev Dobla od ceste Vanča vas–Tišina do mostu v Rankovcih ter ureditev Mokoša od konca katastrske občine Murski Črnci do začetka vasi Gradišče ter v delu od Sodišinec do državne ceste skozi Gederovce. Preostali odseki so uvrščeni v prioriteto 2. V razpravi je več svetnikov poudarilo, da so vsa ureditvena dela prišla prepozno, saj je v poplavah marsikdo utrpel škodo. Zakaj se 40 let ni naredilo nič, so spraševali. Kustec je odgovoril, da zaradi denarja. Kolikor sredstev so dobili, toliko so lahko delali. Spomnil je še, da sta Mokoš in Dobel uvrščena med vodotoke drugega reda in po zakonu o vodah so lastniki priobalnih zemljišč dolžni sami odstranjevati odvečno zarast na bregovih, plavje, odpadke in druge odvečne predmete ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. »Mi želimo urejati vodotoke, ampak nismo imeli sredstev, da bi to lahko nekomu naročili,« je bil jasen. Sektor območja Mure ima za urejanje vodotokov na voljo 1,8 milijona evrov in te morajo porazdeliti, prioriteta so vodotoki 1. reda.
Na dolžnost lastnikov se je navezal tudi župan in dejal, da so jih z javnimi objavami pozivali k temu, Kustec pa je sklenil, da je treba pri urejanju najti kompromis med občani in službo.
