Tjaša Horvat je mlada kuharica iz Ižakovec, ki pri 23 letih dela v priznani mariborski restavraciji Sedem in že uči mlajše generacije. »Sem srečnica, ker sem že v 9. razredu natančno vedela, kaj me zanima in v katera znanja želim vlagati. Na informativni dan sem šla samo v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radencih,« se spominja. Tam so jo naučili osnov. »Že takoj v drugem letniku sem začela tekmovati na Gostinsko-turističnem zboru, in sicer v strežbi, kar pomeni, da smo jedi pripravljali pred gosti. Potem pa še dve leti v kuhinji, ko smo dobili t. i. magic box oziroma čudežno škatlo s sestavinami, iz katerih smo morali skuhati glavno jed,« razloži Tjaša, ki pravi, da se sicer sama ni nikoli želela izpostavljati. Njen talent so prepoznali učitelji in jo spodbujali, da se prijavlja na tekmovanja, kjer se je vedno znova izkazala. Šolanje je nadaljevala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. »V prvem letniku sem mislila, da sem precej neopazna, pa očitno nisem bila, ker me je profesorica po elektronski pošti vprašala, ali bi bila pripravljena sodelovati na tekmovanju GTZ, ampak tokrat individualno.« Takrat se je začela njena pot strmo vzpenjati. Sprva je tekmovala v kategoriji mladincev in pometla z vso konkurenco, nato pa šla na prvo mednarodno tekmovanje – Biser mora na Braču, kjer je pripravljala jed z ribo in bila druga. »Na največjem evropskem tekmovanju v gostinstvu in hotelirstvu AEHT pa smo zasedli 3. mesto. Na tem tekmovanju ne veš, katero jed boš pripravljal in s kom. Dobila sem Nizozemca in Šveda, vsak je imel na voljo 12 minut, da je opravil svoj del, smo pa skupno pripravljali eno jed. Tako da sta bila sodelovanje in komunikacija med nami izjemno pomembna,« se tekmovanja v belgijskem mestu Oostende spominja Tjaša Horvat.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
SŽNL: Črno-bele že državne prvakinje!
V 21. krogu slovenske ženske nogometne lige so si igralke ŽNK Mura Nona že štiri kroge pred koncem zagotovile rekordni enajsti naslov državnih prvakinj, potem ko so v Ljubljani ugnale ŽNK Ljubljana z 1 : 0 in imajo že neulovljivih štirinajst točk prednosti pred Olimpijo, ki je druga, in s katero imajo tudi boljše medsebojno razmerje.
Bistvo tovrstnih tekmovanj je, da izpilijo tehnike rezanja, dušenja, priprave jedi in da se znajdejo v skupinskem delu. Na vprašanje, kje se je vsega naučila, Tjaša brez premisleka odgovori, da je največ osnovnega znanja dobila v radenski gostinski šoli. »Profesorica nas je brusila v teh stvareh in tam sem se res veliko naučila. Ko pa ugotoviš, da to rad počneš, pokažeš voljo, se lahko veliko sam naučiš,« pravi Tjaša, ki se izpopolnjuje tudi s pomočjo gledanja youtuba. »Sodobnega pristopa, novih tehnik te ne nauči nobena šola. Sam se moraš učiti od svetovnih kuharskih mojstrov,« pravi in doda, da ima restavracija Sedem, kjer je od lanskega januarja zaposlena, vrhunska kuharja, od katerih se je že ogromno naučila. »Ko sem prišla v restavracijo, še zdaleč nisem imela znanja, kot ga imam zdaj. Na neki način mentoriramo študente, da bodo še boljši. A da zdaj lahko znanje delim, se moram zahvaliti prav sodelavcema, ki sta me veliko naučila.« Je pa že od nekdaj govorila, da želi delati v ekipi moških, saj so po njenem mnenju veliko bolj tekmovalni, bolj se želijo razvijati, dokazovati in napredovati. »Nisem si pa mislila, da bom to dosegla že pri 22 letih,« pove v smehu.
Pravi, da se začenja zavedati, da je preveč sramežljiva in je včasih tiho, ko bi morala biti glasna, ampak očitno njeno delo govori samo zase. Ko je doma, se pusti razvajati. »Ko je mama doma, ona kuha. Mama, sestra in jaz smo vse kuharice, zato si želimo doma odpočiti od kuhanja,« se smeje Tjaša, ki sicer najraje pripravlja sladice. Najljubše jedi nima, saj, kot pravi, so kuharji najmanj zahtevne stranke, da jim le kuha nekdo drug. »Ko si drugi želijo vrhunske steake, smo mi najbolj veseli polnjene paprike. Lahko je sladica še tako dobra, a 'retaš' je še vedno najboljši,« meni Tjaša. Ravno zato, ker je mama kuharica, je od malega poznala dobre in slabe strani tega poklica. »Vedela sem, da bom delala petke, 'svetke', nedelje in popoldneve, da bom veliko zdoma. Če se s tem sprijazniš, lahko hitro odkriješ sladkosti tega poklica,« sklene Tjaša.
