vestnik

To je lanska bilanca Evropskega tožilstva v Sloveniji: najbolj odmeval primer zoper Cipota, Zemljiča in Ograček, ki je še na sodišču

STA, R.Š., 2. 3. 2023
Revija Jana
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Evropsko javno tožilstvo EPPO je lani v Sloveniji sprožilo 12 preiskav zaradi suma zlorabe evropskih sredstev v skupni vrednosti 40,4 milijona evrov, kaže danes objavljeno poročilo EPPO. V EU pa je bilo sproženih 865 preiskav suma zlorabe sredstev v vrednosti 9,9 milijarde. Evropska tožilka Laura Kövesi je pozvala k spremembam delovanja EPPO.

EPPO, ki je začel delovati junija 2021, je v letu 2022 v Sloveniji sprožil 12 preiskav suma zlorabe evropskih sredstev. Ocenjena škoda za proračun EU znaša 40,4 milijona evrov, piše v letnem poročilu EPPO.



Trenutno sicer poteka skupno 14 preiskav, s tem povezana škoda za evropski proračun pa je ocenjena na 40,9 milijona evrov. Štiri od 14 preiskav so čezmejne.

V enem primeru je v teku sodni postopek, v katerem je bila sprejeta nepravnomočna sodba. Gre za sodbo okrajnega sodišča v Mariboru, ki je julija lani izdalo prvo obsodilno sodbo v obtožnici, ki jo je vložil EPPO. Vsi trije obtoženi - dve fizični in ena pravna oseba - so bili spoznani za krive poskusa goljufije na škodo proračuna EU. Direktorja dveh podjetij sta bila obsojena na sedem mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let. Eno podjetje pa je bilo obsojeno na plačilo globe v višini 10.000 evrov s preizkusno dobo dveh let. Gre za zadevo Ograček, v katero so vpleteni nekdanji direktor Franc Cipot, izvajalec del Igor Zemljič in družba Ograček. Kot nam je nedavno v intervjuju povedala direktorica Ceropa Simona Biro, so se Ograček, Cipot in tudi izvajalec del na prvotno odločitev sodišča pritožili. Pred kratkim je bila prva obravnava na sodišču, na kateri je krivdo priznal izvajalec, zato se je izločil postopek zoper izvajalca in naprej teče še postopek zoper Cipota in Ograček.
 

Slovenska sodišča doslej v postopkih, sproženih v okviru EPPO, niso odredila zamrznitve premoženja.



V 22 članicah unije, ki sodelujejo v EPPO, pa so medtem lani odredili zamrznitev premoženja v skupni vrednosti 359,1 milijona evrov. Leta 2021, ko je EPPO deloval zgolj pol leta, je ta znesek znašal 147,3 milijona.

Leta 2022 je sicer evropsko javno tožilstvo sprožilo 865 preiskav, pri čemer je s tem povezana škoda za proračun EU ocenjena na 9,9 milijarde evrov. Trenutno je v teku 1117 preiskav, od tega 316 čezmejnih. Ocenjena škoda za evropski proračun znaša 14,1 milijarde evrov.

"Smo na pravi poti, a moramo narediti še več," je v uvodu v poročilo, ki prvič obsega celo leto delovanja, zapisala evropska glavna tožilka Laura Kövesi.

"Moje letošnje glavno sporočilo je, da potrebujemo pravne in organizacijske prilagoditve, če želimo, da bo EPPO prinesel trajno spremembo," je še poudarila. Zato je že stopila v stik z nacionalnimi načelniki policij, davčnimi in carinskimi službami ter ministrstvi. Evropsko komisijo, pravosodne ministre držav članic in Evropski parlament pa je pozvala k reviziji uredbe o EPPO.

eu tozilstvo proracun preiskava slovenija