vestnik

To je novo vodstvo radgonskega prašičerejskega društva

Damjana Nemeš, 22. 2. 2023
Osebni arhiv
Marko Fašalek je eden večjih rejcev prašičev v Pomurju, število živali na njihovi kmetiji se vedno giblje med 1400 in 1500.
Aktualno

Rejci iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici si bodo prizadevali za sprejetje sheme Izbrana kakovost Slovenije

Člani Prašičerejskega društva Gornja Radgona so na občnem zboru izvolili novo vodstvo. Prihodnja štiri leta bo društvo vodil Marko Fašalek iz Lastomerec. Zamenjal je dosedanjega predsednika Martina Frasa, ki je to funkcijo opravljal tri mandate. Upravni odbor poleg Fašaleka in Frasa sestavljajo še Anita Stramič, Gregor Bec, Alojz Bauman, Martina Planinc, Ivan Žnidarič, Jože Lančič in Anka Kaučič, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Franc Pintarič, Valentin Fras in Marko Gungl.

Kot je poudaril Fašalek, bodo v društvu, ki trenutno šteje 93 članov, rejcev prašičev iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, še naprej sledili dosedanji poti. Sodelovali bodo s sosednjimi prašičerejskimi društvi, z Zvezo prašičerejskih društev, sodelovali bodo s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota in tamkajšnjo strokovno službo, udeleževali se bodo sejma Agra v Gornji Radgoni, za svoje člane pa bodo vsako leto skušali organizirati tudi izlet.

»Kot društvo velike politične moči nimamo, drugače je pri prašičerejski zvezi, ki morda lažje pride skozi kakšna vrata na pristojnem ministrstvu. Se pa vsi v društvih in zvezi zavzemamo za to, da bi se tudi za prašičerejo sprejela Izbrana kakovost Slovenije, saj jo imajo že vse druge kmetijske panoge. Tu se rejci prašičev nekako počutimo oškodovane in kot drugorazredni državljani. Vsem sta ministrstvo in politika prišla naproti, le nam ne,« je bil jasen Fašalek, ki je član društva vse od njegove ustanovitve.

Leta 2005 je od staršev prevzel kmetijo, na kateri je vse od takrat zaposlen. Obseg kmetije je 120 prašičjih mater in njihovih potomcev, število živali se tako pri njih vedno giblje med 1400 in 1500. »Naše prašiče prodajamo izključno prek Kmetijske zadruge Radgona, tako pri nas vzrejene živali plasiramo pretežno na domači trg, včasih tudi kaj v Avstrijo. Žalostno je, da ob samo 30-odstotni samooskrbi s prašičjim mesom v Sloveniji ne moremo na našem trgu prodati vseh doma skotenih in vzrejenih prašičev, saj jih država uvaža od povsod,« je po izvolitvi še dejal novi predsednik radgonskega prašičerejskega društva.

prašičerejsko-društvo-gornja-radgona vodstvo
Kaj zdaj berejo drugi