Z namenom ohranitve delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je že v torek povedal premier Janez Janša. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Vlada je po dveh dneh usklajevanja sprejela t. i. megazakon, ki tehta tri milijarde evrov.
Prvi paket ukrepov naj bi izboljšal socialni položaj ljudi. Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 odstotkov. Za april in maj bodo bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Kdo je upravičen do denarne pomoči
Pri tem niso omenili, da v zakonu piše še, da so do pomoči upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Izbrali smo regijskega dobrotnika leta. Srce ga vleče k dobrim dejanjem
Prizadetim v lanski ujmi ni samo popravljal streh, ampak pomagal celiti rane
V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
Podobno velja za podjetja, ki dobijo nadomestilo za zaposlene, ki jih napotijo na čakanje.
In sicer v zakonu piše, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20 odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih 15 poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prvega odstavka tega člena.
Janez Janša je na tiskovni konferenci dejal, da je paket namenjen reševanju življenj, zdravja in ohranjanju gospodarstva, javnih storitev, šolstva in kulture.
"Ukrepi iz tega zakona bodo veljali, če bo parlament zakon potrdil, od 1. aprila do 31. maja letos z možnostjo podaljšanja vseh predvidenih ali zgolj nekaterih ukrepov do 30. junija," je povedal Janša in dodal, da bodo nekateri ukrepi veljali tudi retroaktivno za čas od razglasitve epidemije 13. marca.
Pomoč študentom in večjim družinam
Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom s prebivališčem v Sloveniji. Prejeli bodo enkratni krizni dodatek v višini 150 evrov, ki bo izplačan do 30. aprila.
Velikim družinam s tremi otroki predlog zakona namenja dodatek v višini 100 evrov, družinam s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek, poleg dodatka, ki ga že prejemajo.
Upokojenci, prejemniki socialne pomoči
Glede upokojencev smo že poročali. Ti imajo pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka. Prejeli ga bodo tisti, ki imajo pokojnine nižje od 700 evrov. Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 evrov do višine 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 evrov do višine 700 evrov. Prejemek se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe.
Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov so opravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Kdor je "nadpovprečno izpostavljen tveganju"
Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Sredstva za financiranje novega dodatka v zasebnem sektorju bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.
30 odstotno znižanje za funkcionarje, z izjemami
Za čas trajanje epidemije zakon predvideva za 30 odstotno znižanje osnovne plače funkcionarjem, in sicer predsedniku republike, predsedniku vlade, generalnemu sekretarju vlade, ministrom, državnim sekretarjem, svetovalcem predsednika republike, generalnemu sekretarju urada predsednika republike, šefu kabineta predsednika republike in poslancem ter funkcionarjem v drugih državnih organih. Enako znižanje velja tudi za nadomestila plač bivših funkcionarjev in tudi za plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po uveljavitvi tega zakona. Zakon ne znižuje plač funkcionarjem sodstva, funkcionarjem Ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.
