Poslanstvo policije je delati dobro za ljudi, jih varovati in se jim nikoli izneveriti, policija pa lahko svoje uslužbence prav zaradi tega nagradi. Za pomoč v različnih nevarnih dogodkih, ob katerih so tvegali tudi svoja življenja, je policija 27 policistom in 22 občanom podelila medaljo za požrtvovalnost, dvema policistoma pa za hrabrost. Medaljo za hrabrost sta prejela Sašo Habjanič iz Murske Sobote in Aleš Serdt s Tišine, prekmurska policista, ki službujeta na Policijski postaji Ptuj. S tveganjem lastnega življenja sta namreč preprečila morebitno tragedijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-belo srce, ki je sprožilo plaz: "Zaradi njih klub še diha in živi"
Brez kakršnega koli pretiravanja lahko rečemo, da brez njih ne bi bilo uradnega praznovanja devetdesetih let delovanja Nogometnega kluba Mura.
»Nisva si le midva zaslužila medaljo, priznanja in nagrade si zasluži prav vsak od najinih sodelavcev, ki dnevno pomagajo ljudem.«
V začetku letošnjega aprila sta zgodaj zjutraj odhitela do večstanovanjske zgradbe v Kidričevem, v kateri je gorelo. Neznanec je na hodniku pred stanovanjem 40-letne stanovalke zakuril papir in karton, ogenj pa se je nato razširil na leseno mizico na hodniku in še več predmetov. Po stopnišču sta se povzpela do prvega nadstropja, iz katerega se je vil gost črn dim. Habjanič je stekel do službenega vozila po gasilni aparat in se hitro vrnil, da bi lahko njegov kolega Serdt, ki je tudi član tišinskega prostovoljnega gasilskega društva, začel gasiti. Zaradi močnega dima se je ulegel na tla in se po vseh štirih splazil do hodnika z gasilnim aparatom v roki. Habjanič ga je s hojo v počepu spremljal in s svetilko svetil pred njim, da ne bi izgubil orientacije. Ker jima je zmanjkovalo zraka, sta se vrnila pred blok, kjer sta opazila, da še vedno gori. Zajela sta zrak, se še enkrat vrnila na hodnik in pogasila ogenj. V tistem času so prispeli tudi gasilci in začeli gasiti. V tem času je Habjanič odhitel do okna stanovanja, pred katerim je gorelo, in skozi odprto okno v notranjosti opazil dve ženski. Svetoval jima je, naj se zadržujeta čim bližje oknu, da se ne bosta zastrupili z dimom.
»To je naša služba«
»V takih trenutkih ne premišljuješ, temveč se instinktivno odzoveš. Naša služba je, da pomagamo ljudem. Midva sva samo opravila naloženo nalogo,« je reševanje opisal 49-letni Habjanič. Serdtu je zelo koristilo znanje, ki ga je pridobil kot prostovoljni gasilec. »Odredil sem, da greva ven po zrak, ker drugače ne bi mogla iti do konca, saj bi nama gotovo zmanjkalo zraka. Prav tako sem se odločil, da bova manj izpostavljena nevarnosti, če se bova po vseh štirih splazila na hodnik,« je povedal 33-letni policist, ki ni prvič v karieri reševal življenja. Čeprav je v policiji šele deset let, se je enkrat že znašel v podobni situaciji kot tisto aprilsko soboto v Kidričevem. Prav tako je že preprečil samomor. »Medalja, ki sva jo dobila, pomeni, da na policijski postaji delamo dobro. Je priznanje in obenem obveza, da še bolje izpolnjuješ naloge, ki ti jih naložijo. Nisva si le midva zaslužila medaljo, priznanja in nagrade si zasluži prav vsak od najinih sodelavcev, ki dnevno pomagajo ljudem,« meni Serdt. Postati policist je bila njegova otroška želja – po končanem šolanju za ekonomskega tehnika se je vpisal na policijsko akademijo v Tacnu. Po akademiji je bil napoten v službo na Ptuju. »Zame je prednost, da kot policist ne delaš v kraju, kjer si doma in kjer živiš,« pravi in doda, da se na terenu vedno bolj opazi, da poklic policista ni več tako spoštovan, kot je bil nekoč.
»V takih trenutkih ne premišljuješ, temveč se instinktivno odzoveš. Midva sva samo opravila naloženo nalogo.«
Habjanič je inženir tekstilne konfekcije in je do stečaja v letu 2009 delal v Muri. »Obiskoval sem srednjo tekstilno šolo, saj je Mura v zlatih časih zagotavljala soliden zaslužek. Po stečaju pa sem bil primoran reševati svojo eksistenco in sem se iz povsem ekonomskih razlogov odločil, da postanem policist,« je odkrit 49-letnik. Modro uniformo je tako kot Serdt oblekel leta 2010. »Služba je dinamična in pestra, odnosi med sodelavci so dobri, seveda pa šteje tudi to, da so prihodki za opravljeno službo redni,« je podčrtal policist iz Murske Sobote. Tudi on to, da službuje na Ptuju in ne v domačem okolju, vidi kot prednost. »Po opravljenem delu se odpelješ domov in službo pustiš v drugem okolju.« Tako Habjanič in Serdt sta na ptujski policijski postaji vodji patrulje, zato zelo redko naloge opravljata skupaj. Četrtega aprila sta jih in ne oziraje se na nevarnost požrtvovalno reševala ljudi in premoženje.
Sašo Habjanič je nogometni sodnik, ki je, dokler ni napolnil 45 let, pravico delil tudi v prvi slovenski nogometni ligi, med drugim na derbijih med Olimpijo in Mariborom. Danes še sodi na tekmah Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Kot je dejal, sodniške izkušnje s pridom unovčuje tudi v policijski službi. Nogometna žoga je tudi sopotnica Aleša Serdta. Potem ko je prenehal igrati veliki nogomet, okroglo usnje kroti predvsem na igriščih za mali nogomet.