V Pomurju že množično potekajo trgatve grozdja. Specialist za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Ernest Novak pravi, da bo letošnji pridelek grozdja odvisen od številnih dejavnikov, predvsem od škode, ki jo je v nekaterih vinogradih povzročila toča 21. julija ter 17. in 18. avgusta. Tudi bolezni, oidij kot vsakoletna stalnica, peronospora na jagodah ter letos zaradi obilnih padavin v juliju in avgustu tudi »nova bolezen« – črna gniloba, so oklestile pridelek. »Zaradi padavin v juliju in avgustu je masa jagod po drugi strani tudi višja, kar vpliva na količino pridelka. Veliko je odvisno od lokacije vinograda. Medtem ko v goricah na območju Lendave in Gornje Radgone ni bilo toče, je ta različno prizadela vinograde na Goričkem. Podobna situacija je tudi na ljutomersko-ormoškem območju, kjer so bili vinogradi različno prizadeti, odvisno od lege.« Toplo vreme, ki septembra še traja, po besedah Novaka pozitivno vpliva na pridelek. »Gniloba se ni pojavila, kot je bilo pričakovati po intenzivnih padavinah v avgustu. Tudi sladkorne stopnje so v septembru dnevno naraščale nadpovprečno. Hladne noči v drugi polovici septembra pa pomenijo ohranjanje kisline, kar je prav tako ugodno.« Novak pravi, da o cenah v tem trenutku odkupovalci samo špekulirajo in privabljajo prodajalce, v povprečju pa ponujajo 35 centov za kilogram grozdja, odvisno od sorte in sladkorne stopnje. »Pa tudi od tega, kdo kupuje,« dodaja. Pridelek so ponekod v pomurskih vinogradih zaradi razmer na trgu, ki so jih zaznamovale posledice ukrepov ob epidemiji koronavirusa, tudi redčili oziroma odstranili. A Novak poudarja, da je bilo tako imenovanih zelenih trgatev v Pomurju zanemarljivo malo. »Tudi vinograde z zelenimi trgatvami že zdaj obiskuje sekira.« Več škode je po njegovih besedah naredila toča. »Včasih narava izvede boljše ukrepe od države. Tako da bo zaradi manjše letine večje povpraševanje, kar pa žal ne bo bistveno vplivalo na ceno.« Celotna letina bo tako letos po pričakovanju nekoliko pod povprečjem, se bo pa, kot pravi Novak, pomursko grozdje prodajalo na območju celotne Slovenije. Zaradi posledic epidemije je poraba vina nedvomno manjša, tudi zaradi odpovedi številnih prireditev in omejitev druženja ljudi. »Ponekod je tudi težko dobiti dovolj ljudi za trgatev, saj se bojijo okužb,« še pove Novak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ponekod pridelek za polovico manjši
V Hiši vina Cuk iz Lendavskih Goric, kjer na treh hektarjih obdelujejo približno 14 tisoč trt in pridelujejo enajst vrst vina, označujejo letošnjo letino za zelo kakovostno. K temu so pripomogli z nenehnim kontroliranjem pH-vrednosti, sladkorja in titracijske kisline, odločili pa so se tudi, da bodo na vsaki trti pustili največ deset oziroma dvanajst grozdov, ne glede na sorto. Prvo trgatev so že opravili, pobrali so rumeni muškat, sivi in beli pinot ter sovinjon. »Opravili smo tudi trgatev modre frankinje in zweigelta, iz katerih nastane lendavski rose,« je povedal Ludvik Cuk. Pozne sorte, kot sta laški in renski rizling, bodo pobirali šele oktobra. »Letos smo prodali nekaj manj vina kot v preteklih letih, saj smo tudi mi odvisni od tujih gostov. Vendar smo sezono rešili s slovenskimi gosti, ki tu unovčujejo turistične bone,« je še dejal.
V vinogradih Vina Grabar, ki so v lasti družine Grabar iz Sela, je avgustovska toča povzročila precej škode. Kot je pojasnila Nada Grabar, bo pridelek vsaj za polovico manjši, kot je bil v preteklih letih. Na približno treh hektarjih vinogradov v okolici Sela, v katerih gojijo okrog petnajst sort grozdja, bi ob normalnih vremenskih razmerah pridelali približno trideset tisoč litrov vina. Del grozdja so že pobrali, ob tem pa ocenjujejo, da je letina tudi manj kakovostna kot v preteklih letih. »Toča je potrgala listje s trt, grozdje zaradi tega ni pridobilo dovolj sladkorja. Letos nam kaže res slabo, tudi zaradi posledic, ki jih je povzročil koronavirus. Od lani nam je ostalo približno 3500 litrov vina, ki ga na trgu nismo mogli prodati, saj so naši odjemalci večinoma gostinski lokali,« je še dejala Grabarjeva.