Neurje s točo, ki je minulo sredo zajelo Pomurje, je najbolj prizadelo širše območje ob reki Muri. Toča, ki je bila ponekod velika kot kokošje jajce, je klestila v širokem pasu od Občine Apače prek občin Gornja Radgona, Radenci, Veržej, Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici, na levem bregu pa od Dokležovja, Beltinec, Bakovec in Ižakovec vse do Lendave in Lendavskih goric. Največ škode je nastalo na poljih, v vrtovih, vinogradih in sadovnjakih, podrta so bila tudi številna drevesa, zalite kleti ter poškodovane strehe in avtomobili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zmaga rokometašev Arconta za konec sezone
V zadnjem krogu končnice 2. DRL za uvrstitev od 5. od 8. mesta so rokometaši Arconta po daljšem času spet dočakali zmago. V športni dvorani Gornja Radgona so ugnali Alples iz Železnikov s 26 : 25 (11 : 14).
Zaradi posledic neurja so bile aktivirane številne pomurske gasilske ekipe, največ prijav dogodkov je bilo po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Občini Radenci. Poleg gasilcev so imeli veliko dela tudi strokovnjaki s področja kmetijstva. Ti so se že pred enim tednom odpravili na teren ter si ogledali nastalo škodo. Kot je pojasnila Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, je o končni škodi v kmetijstvu še prezgodaj govoriti.
Treba bo počakati in videti, koliko si bodo trajni nasadi, vrtnine, poljščine in travinje opomogli. Ker so tla na nekaterih območjih, kjer je bilo veliko dežja, razmočena, kmetovalci še niso mogli na njive, da bi kulture zaščitili z gnojili ali biostimulatorji. Kot so še pojasnili v KGZ Murska Sobota, je ponekod na območjih, kjer je klestila toča, poškodovanost tako na njivskih površinah kot na trajnih nasadih stoodstotna, popolnoma so na teh območjih uničene tudi vrtnine.
Od vinograda ostale le šibe
Najbolj intenzivno neurje s točo je bilo od Bakovec proti Dokležovju in Ižakovcem, seglo je vse do vasi Beltinci. Gre za približno 200 hektarjev veliko območje. »Prvi vtisi tu so bili šokantni. Najbolj so prizadete oljne buče, koruza in seveda žita, ki so v fazi cvetenja. Koruza je razcefrana in zbita leži na zemlji, vprašanje je, kakšna bo njena obnova oziroma regeneracija. Tudi žita so po prvi oceni poškodovana od 50- do 90-odstotno, odvisno od lokacije, bujnejši posevki pa so večinoma polegli,« so pojasnili v murskosoboškem KGZ.
Ogromno škode ima na približno 50 hektarjih njivskih površin, ki jih obdeluje na območju med Bakovci in Dokležovjem, tudi Danilo Meolic iz Bakovec. Po prvih ogledih in ocenah mu je toča v celoti uničila listno maso na koruzi, močno prizadeta sta tudi ječmen in oljna ogrščica. »Mi imamo polovico poljščin zavarovanih, vendar bo izpad dohodka kljub temu vsaj 50-odstoten.«
Na kritičnem območju so uničene tudi vrtnine, sadno drevje in brajde. Večje poškodbe na oljnih bučah so vidne še na celotnem območju Turnišča, v vaseh Gomilica, Brezovica, Mala in Velika Polana, Renkovci in Nedelica. Neurje s točo je prav tako naredilo precejšnjo škodo na območjih Vučje vasi, Bunčan in Veržeja. Najbolj so poškodovana zemljišča ob reki Muri. Koruza in sončnice so na omenjenih območjih prelomljene, buče imajo poškodovane vršičke do 60 odstotkov, tudi pri ječmenu so semena izbita do 30 odstotkov, na oljni ogrščici pa luski do 40 odstotkov. Na območju Občine Radenci so najbolj poškodovani vinogradi, tudi do 100-odstotno, v Občini Gornja Radgona pa so njivske površine in trajni nasadi poškodovani do 50-odstotno.
Na območju lendavske občine je po prvih ocenah največja škoda v vinogradih, in sicer na približno 80 hektarjih, stopnja poškodovanosti je od 80- do 85-odstotna. Na območju Lendavskih goric ima vinograd tudi Jože Kleiderman iz Lendave. »Stanje je grozno. Pri stolpu Vinarium, kjer imam en vinograd, so ostale samo šibe. Nekoliko niže imam mladi nasad vinograda, tam je nekaj listja še ostalo na trtah. Skupno imam približno en hektar vinogradov, povprečna letina doslej je bila pet tisoč litrov. Če bomo letos imeli 500 litrov vina, bo to dosti,« žalostno pripoveduje vinogradnik, ki pridelka proti toči ni imel zavarovanega.
»Kmalu bom star 70 let, pa takšne toče še nisem videl ali doživel. Samo gledali smo lahko, kako klesti vse in za sabo pušča opustošenje. V dveh minutah je bilo vse uničeno,« je še dodal sogovornik.
Naslednji krog terenskih ogledov bo po besedah Metke Barbarič predvidoma prihodnji teden, takrat bodo ocene škode že bolj realne. »Rastline se znajo hitro regenerirati, zato so lahko prve ocene včasih večje, kot je dejansko stanje čez nekaj dni. V tokratnem primeru žal verjetno ne bo tako, saj so stebla koruze zlomljena, tudi sadike buč so zlomljene, zato je nemogoče, da bi se te poljščine obnovile.«
Župan pisal ministru in vladi
Nadomestilo škode v kmetijski proizvodnji zaradi nepredvidenih dogodkov, kot so zmrzal, toča, led, dež in suša, se lahko pridobi samo, če se neugodne vremenske razmere štejejo za naravno nesrečo, to je če škoda zaradi njih presega 30 odstotkov običajnega hektarskega donosa. »Naravna nesreča bi bila torej, če bi bil znesek škode po toči večji od treh promilov državnega proračuna. Tega praga verjetno ne bi dosegli niti, če bi bili pridelki uničeni v celotnem Pomurju,« pove Barbaričeva. Odgovor na težave kmetov, ki jih povzroča neurje s točo, je zato lahko protitočna letalska obramba, ki se vsako leto vzpostavi tudi na območju severovzhodne Slovenije. Vendar velikokrat prepozno, kot tudi letos.
Na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje letalske obrambe pred točo na omenjenem območju se je ponovno prijavil le Letalski center Maribor s ponudbo, vredno nekaj manj kot 327 tisoč evrov, vendar se je zalomilo pri podpisu pogodbe. Pogodba bo tako predvidoma podpisana šele 10. junija, takrat bo izvajalec lahko začel letalsko obrambo. »Po podatkih, ki so začela krožiti, do podpisa še ni prišlo, ker naj bi se dvomilo o ustreznosti opreme izvajalca, ki to dejavnost izvaja že desetletje. Mene je to zelo zmotilo, zato smo pozvali pristojne, naj zgodbo čim prej zaključijo. Zakaj do tega še ni prišlo, ne bom sodil, dejstvo pa je, da smo občine naredile, kar smo bile dolžne narediti. Pravočasno smo zagotovile proračunska sredstva za protitočno obrambo. Škoda je medtem že nastala, mnogi so bili v neurju prizadeti, zato menim, da bi morala država sprejeti interventni zakon za pokritje škode, če seveda ugotovi neke vrste naravno nesrečo,« je za Vestnik dejal župan Občine Beltinci Marko Virag, ki je tako novega predsednika vlade Roberta Goloba kot tudi dosedanjega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška pozval k takojšnji ureditvi letalske obrambe pred točo v Pomurju.
Odziva za zdaj po besedah župana še ni bilo, bo pa beltinska občina pomagala svojim občanom, ki so utrpeli škodo. »Prezgodaj je govoriti o višini škode, vendar bomo v občini verjetno aktivirali nekaj proračunskih sredstev in s strokovnjaki našli primeren ukrep, s katerim bomo skušali povrniti del škode ljudem. Morda bomo objavili tudi razpis, na katerega bodo občani nastalo škodo lahko prijavili. Sem pa kot župan čutil dolžnost, da opozorim na te stvari, da se ne bi tudi v prihodnje ponavljale ter da bi se pogodba prihodnje leto podpisala pravočasno,« še podčrta Virag.
Kdaj bodo poleteli iz Rakičana?
Obrambi pred točo z letali je naklonjena tudi kmetijska služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Kot je za Vestnik poudarila Metka Barbarič, ima predel Pomurja v zadnjem obdobju vse več težav s točo. »Tokrat je toča šla točno po obeh bregovih reke Mure. Nekaj je očitno na tem, da voda pritegne točo k sebi, zato nujno potrebujemo pravočasno zaščito za celotno regijo.«
O smiselnosti vzpostavitve ustrezne obrambe pred točo na letališču v Rakičanu je prepričan tudi beltinski župan Matej Virag. »Če imamo ustrezne kadre in opremo, kar po mojem prepričanju imamo, bi bilo bolj smiselno, da obrambo izvajamo od tukaj, saj smo tovrstnim ekstremnim dogodkom čedalje večkrat priča,« pravi beltinski župan in doda, da usoda pridelkov ne more biti odvisna od volje ene občine ali enega ministrstva. »Ljudje, ki pridno delajo na svojih vrtovih, njivah, sadovnjakih, vinogradih, si na slovenski zemlji zaslužijo, da jim država zagotovi tisto obrambo, ki jo je leta 2022 mogoče zagotoviti. Vsak evro investicije države in občin v obrambo pred točo je več kot upravičen.«
Napovedane nove nevihte
Vremenoslovci ameriške meteorološke spletne strani AccuWeather so 18. maja objavili dolgoročno napoved za poletje v Evropi.
To bi lahko bilo bolj vroče od običajnega, v Sloveniji pa bodo po napovedih vroče poletne dni spremljale nevihte, ki se bodo pogosteje pojavljale v drugi polovici sezone, skupaj s padavinami pa bi lahko močno ogrozile pridelek žit in koruze ter gojenje sadja in zelenjave.