Njegovo zadnje knjižno delo, ki je izšlo lani decembra v samozaložbi, je dopolnjena izdaja zgodovinske knjige o drugi svetovni vojni z naslovom Nasilje, žrtve, upor. V njej se je lotil različnih tem iz druge svetovne vojne, kot so legendarni komandant Stane, otroci in starši v nemških taboriščih, slovenski duhovniki v drugi svetovni vojni, slovenski fantje v nemški vojski, Nemci proti nacizmu in druge. Objavil pa je tudi dva pogovora, in sicer s Francetom Bučarjem, ki ga je naslovil Brez NOB ne bi bilo samostojne Slovenije, in z Dušanom Bibrom z naslovom Pomemben prispevek osvobodilnih gibanj
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»V knjigo sem vključil tako dokumentarno gradivo različnih zgodovinarjev kakor tudi pričevanja ljudi. Besedila so v štirih zaokroženih poglavjih – Slovenci v drugi svetovni vojni, Evropska osvobodilna gibanja, Nacistična Nemčija in Nemške zaveznice med vojno,« pojasni Tone. Knjigo je posvetil mladim, ki jim želi, da nikoli ne bi doživeli vojne. V svoji sobi ima bogato zbirko knjig o zgodovini, ki ga je vedno zanimala. Pri pisanju besedil pa mu je najpomembneje, da so podatki iz verodostojnih virov.
Njegovo igro predvajali na Radiu Slovenija
Štefanec je napisal tudi več dram, med njimi Lopov in ljubezni gospoda in gospe Pirc, Prijatelji z nasprotnih strani, Pohorski junaki, Krivda in Težka pot do sprave. »Napisal sem satirične igre Županske volitve, Kako smo ustanavljali stranko, Cankar pri Sveti Trojici ter Pokojni Pepe in prijatelji. Igro Županske volitve so predvajali na Radiu Slovenija. Napisal sem še igro Ljubezen, otroško igro Maja ter še literarna dela Zlatar Joško in njegove ženske, Lepše bilo ni nobene ter Malo za šalo, malo za res.«
Od Trojice do Ljubljane
Svojo življenjsko pot je opisal v knjigi Pestro in zanimivo življenje s podnaslovom Od Trojice do Ljubljane, v knjigi pa je izdal tudi pregled pisanja za medije. Pri literarnem ustvarjanju črpa iz svojih spominov in pripovedovanj drugih ljudi. Tudi v domu ostarelih mu znanci radi pripovedujejo o anekdotah iz svojih življenj. Med slovenskimi avtorji mu je zgled Tone Partljič.
Tone Štefanec se je rodil leta 1935 pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, poklicna in izobraževalna pot pa ga je potem vodila do Maribora, Lenarta, Ljubljane, Gornje Radgone, Murske Sobote in v druge kraje
»Ko sem bil otrok, smo bili precej revni, zato sem sklenil, da bom šel v tako srednjo šolo, da bodo imeli starši čim manj stroškov. Izučil sem se za kovinostrugarja, ker sta bila bivanje in hrana v Mariboru brezplačna, vendar sem v tem poklicu v Tovarni avtomobilov Maribor delal le pol leta. Potem pa sem se zaposlil kot skladiščnik in knjigovodja v kmetijski zadrugi pri Sveti Trojici.« pripoveduje Tone. Tam je bil tudi predsednik mladinske organizacije, vključil pa se je še v delo sindikata in lokalne skupnosti.
Novinar, tajnik, organizator, direktor
Sčasoma je začel v različne slovenske časopise in revije pošiljati povzetke o dogodkih v rojstnem kraju in okolici. Med drugim je pisal za Delo, Mladino, Svobodno misel, pa tudi za Vestnik in poročal za Radio Murska Sobota. Opravljal je različna dela. Med drugim je bil matičar in vodja krajevnega urada v Cerkvenjaku in Jurovskem Dolu, sekretar občinskega odbora SZDL Lenart, direktor Delavske univerze v Lenartu in vodja splošnega sektorja v podjetju Gorenje Elrad v Gornji Radgoni. Ves čas se je tudi izobraževal in šolanje med drugim nadaljeval na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer politologija.