Delajo dobro
»Čeprav so naši zaposleni invalidne osebe s statusom invalida, lahko ob vodenju delo opravijo kakovostno, tako da so zadovoljni tako naročniki kot tudi mi,« je povedala Sabina Šajher, strokovna vodja. Odziv partnerjev, ki najemajo zavod za izvedbo posameznih del, je dober, ugotavlja, z nekaterimi partnerji sodelujejo že vse od začetka. Osnovna dejavnost zavoda Prijlika je ponudba storitev podjetjem in posameznikom. Za podjetja lahko opravljajo preprosta dela, kot so pakiranje in zlaganje izdelkov ter čiščenje objektov, posameznikom pa ponujajo predvsem košnjo trave in urejanje okolice hiše, opravljajo pa tudi druga dela, odvisno od delovnih zmožnosti zaposlenih. V Prijliki je zdaj zaposlenih pet invalidov, ki delajo na zaščitenih, njim prilagojenih delovnih mestih, dve mentorici in strokovna vodja, prostore ima center v Beltincih nasproti pošte, so pa last krajevne skupnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
»Prijlične« torbice
Zaradi spreminjajočih se razmer, kot je zdaj epidemija koronavirusa, so se pred časom odločili za vzpostavitev lastne dejavnosti, izdelovanje tekstilnih izdelkov, najprej predvsem unikatnih izdelkov iz lanu. »Tako že nastajajo 'prijlične' torbe in drugi izdelki iz lanu z unikatnim vezenjem. Gre za izdelke z dodano vrednostjo, ki nastajajo v našem kolektivu,« je povedala Šajherjeva. Nanje so ponosni tudi zato, ker prispevajo k razbijanju stereotipov, pomislekov nekaterih glede ustvarjalnosti invalidnih ljudi in njihove uspešnosti pri delu. »Mislim, da s tem, ko jih vključujemo v delo, delamo dobro za vse, tudi za lokalno skupnost in širše,« je poudarila sobesednica.
V trgovinici zavoda Prijlika imajo številne torbice, okrasne blazine, polnjene z luščinami, vrečke za domač kruh, slinčke, obrazne maske, blazine za psa in še veliko drugega. Posebno vrednost izdelkom dajejo ljudje, ki so jih ustvarili.
Idej ne manjka
Unikatne izdelke iz blaga so začeli šivati pred dobrimi tremi meseci, ko se je v kolektivu zaposlila Štefanija Zver, tekstilna tehnologinja z dolgoletnimi izkušnjami v tekstilni industriji. Ob bogati ponudbi izvirnih izdelkov, ki so lahko tudi lepa darila, jih je zdaj prizadela prepoved prodaje na stojnicah in v prostorih Prijlike. Upajo, da se bo prepoved osebne prodaje oziroma nakupa kmalu sprostila, še vedno pa lahko kupcem po naročilu izdelke pošljejo na dom.
»Začeli smo z izdelovanjem torbic, okrašenih z različnimi motivi, lotili smo se tudi drugih izdelkov, vendar povratne informacije o tem, kaj bi si kupci še želeli, nimamo,« ugotavlja Zverova. Pomembno je tudi to, poudarita tako Sabina kot Štefanija, da so kolekcije torbic poimenovane po delavkah, kar jim je v zadovoljstvo in je tudi priznanje za njihov prispevek v delovnem procesu. »Idej, kaj vse bi še lahko ustvarjali, pa nam ne manjka,« še doda Štefanija.
Zaposleni v Prijliki prihajajo iz Beltinec ter okoliških krajev, ali bodo v prihodnje lahko sprejeli še kakšne nove sodelavce in sodelavke, pa je v veliki meri odvisno od prepoznavnosti zavoda in tega, ali bodo posamezniki, lokalna skupnost in podjetja najemali njihove storitve v večjem obsegu. S tem bi pomagali zavodu, marsikatero podjetje pa tudi ni seznanjeno z možnostjo, da lahko tako izpolni obveznost do države oziroma doseže kvoto števila zaposlenih invalidov.
Delajo tudi za trg
Osnovni pogoj za ustanovitev zaposlitvenega centra je, da zaposluje najmanj pet invalidov, ki imajo podeljen status, da lahko delajo na zaščitenih delovnih mestih z zmanjšanimi možnostmi za delo, in ki se ne morejo uspešno vključevati v običajno delovno okolje. Prav tako mora imeti zavod strokovnega vodjo z ustrezno izobrazbo ter izkušnjami. Delovanje zaposlitvenih centrov delno financirata pristojno ministrstvo ter javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, del prihodkov pa si mora vsak zavod sam ustvariti na trgu.