Igor Muževič, zdravnik v Domu starejših občanov Kamnik in tudi soavtor priporočil, naj se vse oskrbovance iz domov starejših, okužene z novim koronavirusom, pošilja na zdravljenje v bolnišnico, je v Tarči potrdil, da je tudi sam prejel navodilo ministrstva za zdravje, naj se za vse oskrbovance pripravi načrt zdravljenja v primeru okužbe. A kot je pojasnil, je večina zdravnikov ob tem zamahnila z roko, ker je paliativni načrt v tako kratkem času nemogoče narediti. Po njegovih navedbah v 31 od 33 domov v osrednji Sloveniji tega niso naredili. Na vprašanje, kako je ponekod zdravniški konzilij lahko mnenja izdal tako na hitro - po navedbah v oddaji so v nekaterih domovih potrebovali dve do tri minute na bolnika - je pojasnil, da so vse, kar je bilo pri posameznem oskrbovancu v kartoteki, "dali na en list papirja, da bi dežurni zdravnik lahko dobil sliko, za kakega bolnika gre".
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Zdravniki po Muževičevih besedah tudi niso povsem razumeli omenjenih navodil in kasneje od njegove avtorice dobili pojasnila, da ne gre za paliativne načrte in da je vsako odločitev treba skomunicirati s svojci in zdravniki. Po oceni Muževiča sam obrazec ni sporen, tudi v navodilih namreč piše, naj se ga pripravi skupaj s svojci. Po njegovih besedah so bili problematični trije domovi in je tam potreben strokovni nadzor. Da bo predlagal nadzor nad dogajanjem na terenu, je napovedal minister za zdravje Tomaž Gantar. O pripravljenih obrazcih in navodilih za načrt zdravljenja je dejal, da so to strokovna navodila, in ne navodila politike. Ponovil je, da je edini obrazec, ki ga je izdalo ministrstvo za zdravje, pripravila koordinatorka za paliativno oskrbo pri ministrstvu. Bil je javno objavljen in namenjen temu, da bi imel zdravnik, ki bi sprejel v obravnavo bolnika s covidom-19, informacije o njegovem zdravstvenem stanju pred okužbo, na podlagi česar bi se lažje odločal o njegovem zdravljenju, je pojasnil. Na vprašanje, zakaj torej nekateri zdravniki teh obrazcev niso želeli izpolniti, je odgovoril, da je to odvisno od tega, kako so regijski koordinatorji za covid-19 sodelovali in da so nekateri očitno pripravljali svoje, drugačne obrazce.
Pojasnilo v zvezi s tem so danes na svojih spletnih straneh objavili tudi v Splošni bolnišnici Celje, kjer so sodelovali pri obravnavi z novim koronavirusom okuženih oskrbovancev doma starejših iz Šmarja pri Jelšah. Kot so pojasnili, so po sklepu t. i. bolnišnične poveljniške skupine konzilijarno ekipo zdravnikov poslali v šmarski dom, ko se je okužba tam nezadržno širila. Njihova konzilijarna ekipa je opravila pregled vseh oskrbovancev (takrat okoli 190) in izdelala zdravniško oceno o napredovalosti kroničnih bolezni pacientov. Poudarili so, da je to nezavezujoče mnenje, ki je lahko v pomoč zdravnikom, ki bolnika obravnavajo v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja in nimajo dostopa do vse njegove zdravstvene dokumentacije. To mnenje jim lahko pomaga pri odločanju, na kakšen način in kje bodo zdravili bolnika. "V Splošni bolnišnici Celje smo v naslednjem mesecu in pol v bolnišnico sprejeli vse oskrbovance DSO, ki so jih k nam napotili napotni zdravniki," so še zapisali.
Na vprašanje, v koliko domovih so bile narejene ocene stanovalcev in koliko stanovalcev je bilo ocenjenih kot neprimernih za v bolnišnico, je minister v Tarči pojasnil, da teh ocen ministrstvo ni zbiralo, saj je vprašanje kdo in kako bo zdravljen, vprašanje stroke. Gantar je še izpostavil, da so izdali tudi navodilo, po katerem se konzilijarnih pregledov ne dela v domovih, kjer ni nobenega okuženega. Po poročanju Tarče je tožilstvo potrdilo, da v zvezi s tem že poteka predkazenski postopek, saj da so prejeli kazensko ovadbo ene fizične osebe zoper več fizičnih oseb.
Z informacijami o domnevno spornem dogajanju v domovih za starejše so seznanjeni tudi pri Varuhu človekovih pravic. Kot so pojasnili, je bil varuh Peter Svetina pogosto v stikih z direktorji domov za starejše in tudi s stanovalci, ki so mu neposredno poročali o razmerah. Posebej je postal pozoren, ko je prejel nekaj pobud, ki so zatrjevale domnevno diskriminacijo starejših. Pobudniki so opozarjali, da domovi za starejše ne smejo postati negovalne ali improvizirane infekcijske bolnišnice ter da mora biti tudi starejšim zagotovljen dostop do zdravljenja v skladu z načelom enake obravnave.