Letošnja tema tradicionalnega slovenskega zajtrka je zajtrk kot celota. Projekt se izvaja od leta 2011 dalje, lani so ga postregli več kot 280 tisoč otrokom v vrtcih in šolah. Pred letošnjim tradicionalnim zajtrkom je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) pripravil nekaj statističnih podatkov za pet sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka. Poglejmo jih.
V lanskem letu smo za kilogram (belega, polbelega ali črnega) kruha v povprečju plačali 3,30 evrov, septembra letos pa je bil kilogram kruha za 1,3 odstotkov cenejši kot pred letom dni. V prejšnjem letu je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 112 kilogramov žit, stopnja samooskrbe pri žitih je znašala 80 odstotkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Za kilogram masla je bilo treba lani plačati v povprečju 10,10 evrov, septembra letos je bilo dražje za 0,4 odstotka. V državi smo lani izdelali 2456 ton masla in mlečnih namazov, izvozili smo jih 269 ton, uvozili 3288 ton.
Na prebivalca Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju kilogram medu. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu je bila 9,42 evrov. Izdelki iz skupine džemi, marmelade in med so bili septembra letos v primerjavi s septembrom lani držaji za 0,1 odstotka.
Za liter trajnega polnomastnega mleka je bila lani povprečna cena 1,16 evrov. Letos septembra je bil liter dražji za 4,8 odstotkov. V Sloveniji smo lani pridelali skoraj 144 tisoč ton konzumnega mleka. Izvozili smo 297 tisoč ton mleka, uvozili pa smo ga šestkrat manj, skoraj 47 tisoč ton.
Kilogram jabolk je lani v povprečju stal 1,45 evrov. V intenzivnih sadovnjakih smo jih pridelali 30.600 ton, v ekstenzivnih pa 3400 ton. Če bi količino razdelili med vse prebivalce naše države, bi vsak dobil 16 kilogramov. Stopnja samooskrbe s sadjem je znašala 16 odstotkov, na prebivalca je bilo za prehrano na voljo v povprečju 132 kilogramov sadja.
