S treskanjem in bliskanjem je označil dogajanje v soboški škofiji njen ordinarij, škof Peter Štumpf. Kot je zapisal, gre za stalnico, ki se ponavlja iz leta v leto. Res sta julij in avgust še posebej v Pomurju najbolj izpostavljena meseca za treskanje in grmenje. V zadnjem desetletju še toliko bolj, saj je Pomurje ena od tistih regij, ki jih vremenske spremembe najbolj tepejo. Toda škof Štumpf o tem nikoli nič ne reče, čeprav njegov predpostavljeni, papež Frančišek, glasno govori in zahteva odločno ukrepanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Za treskanje in grmenje v soboški škofiji torej po mnenju škofa niso krive vremenske spremembe, ampak globoka država in mediji. Ti tej globoki državi pomagajo, da si prilasti cerkveno premoženje. Pomagajo pa jim tudi pripadniki iz vrst klerikov. V zdajšnjem primeru gre za cankovskega in prej beltinskega župnika Alojza Benkoviča. Temu je škof izdal dekret o enoletnem suspenzu in naložil enoletno pokoro za njegove grehe v stiškem samostanu. Od župnika Benkoviča je bilo korektno, da je suspenz in umik iz župnij (Cankove in Kuzme) predstavil svojim župljanom. Ali to lahko razumemo kot sodelovanje z globoko državo in njenimi mediji, je drugo vprašanje.
In zdaj nazaj k morali in življenju po pravilih celibata. Presenetljivo je tudi, da škofa moti kršitev celibata duhovnika z žensko, molči pa o kršitvi celibata pri istospolno usmerjenih.
Toda to je zgolj vrhnja sluzava plast na mlaki, pod katero se skriva bistvo. Benkoviču se očita nemoralno življenje – po cerkvenem pravu. To je uvod, srž problema pa je »ekonomsko delovanje« Župnije Beltinci v času upravljanja Alojza Benkoviča. V ospredju je družba Doum, ki jo je ustanovila župnija in je zgradila dom starejših, ki ga je dala v upravljanje za to ustanovljenemu javnemu zavodu, v okviru katerega deluje še glasbena šola. Jasno je, da je Doum imel finančne obveznosti zaradi kreditorjev in je zanje potreboval neka jamstva. Zato so bile izvedene dokapitalizacije. Ko je glavna kreditojemalka NLB terjatev prodala skladu Ledava, je bil s tem dosežen dogovor za odkup terjatve, ker pa se to v dogovorjenem roku ni zgodilo zaradi blokade na škofiji, je Ledava terjatev preprodala skladu Alfi. Ta je zaradi neporavnavanja obveznosti začel unovčevati jamstva. V svojih ugotovitvah dobro plačani zunanji svetovalci ali svetovalca (šest tisoč evrov na mesec) tega niso zapisali. Svetovalec in škof sta sama odšla k predstavnikom »globoke države« in prijavila morebitno kriminalno početje Alojza Benkoviča.
Za treskanje in grmenje v soboški škofiji torej po mnenju škofa niso krive vremenske spremembe, ampak globoka država in mediji. Ti tej globoki državi pomagajo, da si prilasti cerkveno premoženje.
Iz zapisa škofa Štumpfa izhaja še nekaj, kar je bistveno bolj skrb vzbujajoče – pohlep. Ključen je denar, ki bi ga škofija iz delovanja beltinskega Douma morala dobiti, pa ga ni. Ko se je Benkovič loteval beltinskih projektov, teh ni nihče problematiziral. Sporni so postali in sam Benkovič z njimi, ko je bila finančna pipa suha. Škof Štumpf je v svojem zapisu posredno razkril, zakaj so se v Mariboru zgodili Zvonovi (tam je bil pomožni škof), zakaj je odvisna televizijska družba predvajala pornografske vsebine. Vse skupaj je daleč od nove cerkvene paradigme papeža Frančiška.
In zdaj nazaj k morali in življenju po pravilih celibata. Presenetljivo je tudi, da škofa moti kršitev celibata duhovnika z žensko, molči pa o kršitvi celibata pri istospolno usmerjenih.