Lani poleti je Marko banda na koncertu z gosti v beltinskem kulturnem domu zaradi epidemije nekoliko bolj skromno, kot je načrtovala, zaznamovala trideset let delovanja in takrat napovedala nov album. Zaradi tridesetletnice je tudi naslov Tresti (to je prekmurski izraz za trideset). Koncert so pripravili ob sklepu mednarodnega projekta Ljudska glasbena dediščina. Zaradi omejitev, ki jih je narekovala epidemija, so se odločili, da bodo z izdajo albuma nekoliko počakali, v tem času pa so lahko pripravljene skladbe še izpilili. Na albumu jih je dvanajst, med njimi so Krvava rouža, Mejsec svejti, Stari drmač, Grafejri, Bela nedelja in Vankištanc. V živo jim bo mogoče prisluhniti na premierni predstavitvi albuma v petek, 28. maja, na Ljubljanskem gradu v okviru festivala Godibodi. Na voljo pa so tudi na spletnih platformah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Začetki s folklorno skupino KUD Beltinci
Marko banda je nastala leta 1990 na pobudo takratnega vodstva folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva Beltinci kot podmladek skupine Kociper-Baranja, ki se je kasneje preimenovala v Beltinško bando. Tako Beltinška banda kakor tudi Marko banda sta na nastopih spremljali beltinske folkloriste. Mladi glasbeniki so se od starejših veliko naučili in tako uspešno nadaljevali tradicijo igranja ljudskih pesmi. Danes so člani Marko bande Miha Kavaš (violina), Andi Sobočan (cimbale), Boštjan Rous (klarinet), Željko Ritlop (klarinet) in Slavko Petek (kontrabas). V ustanovni zasedbi so bili Andi Sobočan, Samo Budna, Boštjan Rous in Slavko Petek. Samo Budna se jim je v zadnjih letih večkrat pridružil na nastopih, kakor tudi pevka Tjaša Šimonka Kavaš in Tomaž Rauch (viola), vsi so tudi sodelovali pri nastajanju zgoščenke Tresti. Tomaž Rauch je tudi producent albuma. Na festivalu Godibodi bodo nastopili v razširjeni zasedbi. Album je izšel v sklopu ustvarjalnega polja glasbene zadruge Celinka v zbirki Sozvočja Slovenije. To je tretja zgoščenka skupine v tridesetih letih obstoja. Prva z naslovom Marko banda No. 1 je izšla leta 1997, druga Vöra bije pa je iz leta 2008. Na vseh so ljudske pesmi, ki izražajo duha časa, v katerem so nastale, a govorijo o temah, ki so vedno aktualne.
Na novem albumu so tudi nekatere pozabljene različice tradicionalnih prekmurskih pesmi, ki so jih člani zasedbe in njihovi prijatelji izbrskali iz arhivov. Vključili so še ljudske pesmi, ki so značilne za nekoliko širši panonski prostor. Marko banda je na zgoščenko, kakor tudi na prejšnji dve, uvrstila eno vokalno skladbo. To je pesem Grafejri, s katero se člani nekoliko odmikajo od tradicionalnega instrumentalnega muziciranja prekmurskih band, a ostajajo na trdnih temeljih ljudskosti.
Ohranjajo izviren zven skladb
Njihova glasba temelji na tisti, ki so jo igrali na začetku dvajsetega leta v gostinskih lokalih in ob različnih slovesnostih. To so skladbe iz bogatega izročila prekmurske ljudske glasbe, ki zaradi zgodovinske povezanosti vključuje tudi melodije skladb sosednjih držav, največ madžarske, ki so jih prekmurski glasbeniki vedno znali zaigrati nekoliko drugače, po prekmursko. Pri izvedbi ljudskih skladb se člani Marko bande trudijo, da bi zvenele čim bolj tako, kot so zvenele, ko so jih igrale prejšnje generacije godcev in razveseljevale ljudi.