Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo sveženj zakonodajnih predlogov, ki prinašajo nekaj sprememb na področju socialnih in družinskih prejemkov ter trgu dela. Po besedah ministra Janeza Ciglerja Kralja je namreč sistem socialnih in družinskih transferjev nepregleden, zapleten in pretirano birokratski, predlagane spremembe pa gredo v smeri, da bo bolj pregleden, življenjski in pravičnejši, prispevale pa bodo tudi k razbremenitvi zaposlenih v centrih za socialno delo.
Med ključnimi spremembami je bolj univerzalen otroški dodatek, pri čemer se pri upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, malice in kosila ne bi več upoštevalo premoženje družine, ampak zgolj dohodek. Sandra Fekonja, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Pomurje, tak predlog podpira iz več razlogov. Kot je pojasnila, družine upoštevanje premoženja pri odmeri letnih pravic upravičeno doživljajo kot kaznovanje za preudarno ravnanje in zagotavljanje lastne ekonomske podlage za boljšo socialno varnost. »Zakaj bi bile ravno družine z otroki edina družbena skupina, ki jo država posebej destimulira za ustvarjanje lastne ekonomske osnove in čim bolj samostojno zagotavljanje socialne varnosti ter neodvisnosti od sistema socialnega varstva?« Fekonjeva ob tem dodaja, da je rešitev nujna tudi z vidika avtomatizacije postopkov, s čimer se bo nekoliko zmanjšala obremenjenost strokovnih delavcev centra za socialno delo, ki ga sicer pesti veliko pomanjkanje kadra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V materialni obliki 60 izplačil na mesec
Direktorica CSD Pomurje poudarja, da je upoštevanje premoženja še naprej smiselno pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, saj si je upravičenec v prvi vrsti dolžan zagotoviti preživljanje iz vseh drugih virov, šele ko to ne zadošča, je lahko upravičen do denarne socialne pomoči. Ob tem je zgovoren podatek, da je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta v Pomurju skoraj 68 tisoč upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2019.
Spremembe se obetajo tudi pri avtomatskem in obveznem izplačevanju socialne pomoči in otroškega dodatka v naravi, torej v materialni obliki. Kot pravi sogovornica, se za tovrstno izplačilo odločijo takrat, ko gre za nenamensko porabo javnih sredstev, ki je posledica različnih oblik zasvojenosti, ali ko starši ne izvajajo ustrezno svoje starševske skrbi in korist otroka zahteva takšno izplačevanje. V povprečju imajo v pomurskem centru za socialno delo 60 izplačil v materialni obliki na mesec, največ denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, le redko pa v taki obliki izplačujejo otroški dodatek. »Po naši oceni bo sprejetje predlaganih sprememb, tako da bo izplačilo v materialni obliki v taksativno naštetih primerih obvezno in avtomatično, povzročilo občutno povečanje obsega dela pri storitvah, pravicah iz javnih sredstev in v računovodstvu, česar z obstoječimi kadri ne bomo zmogli.«
V CSD podpirajo predlog, da se znesek otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov, kadar otrok po koncu osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja, saj bi to pomenilo spodbudo za otroke, da dosežejo višjo stopnjo izobrazbe. Spremembe zajemajo še več drugih rešitev, med drugim lažji dostop do državnih štipendij, namesto dodatka za delovno aktivnost se uvaja nova spodbuda, pravica do varstvenega dodatka pa se bo podaljševala po uradni dolžnosti.
Do štiri leta v javnih delih
Nekaj pomembnih ukrepov je usmerjenih še na trg dela, pri čemer po besedah Ciglerja Kralja zasledujejo miselnost, da ljudi motivirajo za delo in ne za socialno pomoč. Spremembe delovnopravne zakonodaje tako zajemajo predlog, da se iskalcem zaposlitve ponudi zaposlitev, ki ustreza tudi za dve stopnji nižji izobrazbi od njihove, zavod za zaposlovanje bi tako lahko na tako delovno mesto za določen ali nedoločen čas z najmanj polovičnim delovnim časom napotil brezposelne, ki so v evidenco vpisani več kot šest mesecev. Ministrstvo želi tudi stopiti na prste tistim, ki izkoriščajo svoj status na zavodu za zaposlovanje, in skrajšati ter olajšati postopek njihovega izbrisa iz evidence brezposelnih ljudi. Ob koncu septembra je bilo v soboški območni službi zavoda v evidenco brezposelnih vpisanih 4050 oseb, od tega jih je bilo kar 3045 v evidenci šest mesecev ali več. V zadnjih dveh letih pa so zaradi kršitev obveznosti iz evidence izbrisali 219 ljudi. Trenutno je brezposelnost v Sloveniji zelo nizka, ob koncu septembra je bilo registriranih 66.122 brezposelnih, problematična pa je, kar dokazujejo tudi številke soboške območne službe, dolgotrajna brezposelnost.
Kljub zniževanju je že nekaj let najvišja stopnja brezposelnosti prav v tukajšnji območni službi. »Izpostaviti velja konstanten trend upadanja, kar pomeni, da se brezposelnost tudi v našem okolju zmanjšuje oziroma zaposlenost povečuje. Hkrati pa je res, da delodajalci vse težje zaposlijo primeren kader in sprejemajo tudi kader z manj delovnimi izkušnjami ali sploh brez. Če takih ne najdejo, pa zaposlujejo tudi tuje delavce,« pove direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Murska Sobota Aleksander Kavčič. V Pomurju je največje povpraševanje po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, delavcih za preprosta dela v gradbeništvu, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharjih, predmetnih učiteljih in vzgojiteljih predšolskih otrok.
Večja sprememba je tudi predvideno podaljšanje obdobja vključenosti v programe javnih del, tako da bo brezposelna oseba v programu javnih del lahko ostala do štiri leta. V Pomurju je trenutno vključenih v zaposlitev v okviru programov javnih del 419 oseb pri 130 delodajalcih.