Oboji morajo ustvariti izdelke višje kakovosti, ki sledijo okusom in pričakovanjem najbolj zahtevnih potrošnikov. Tudi zato je Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota kot vodilni partner z enajstimi drugimi partnerji tri leta izvajal projekt reja prašičev za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti, v katerem so preučevali možnosti za vzpostavitev modela pitanja težjih prašičev s ciljem pridobivanja izdelkov višje kakovosti.
Kot je pojasnila Marjeta Čandek Potokar s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je bil eden od partnerjev projekta, se proizvod višje kakovosti razlikuje od drugih zaradi višjih standardov, ki jih dosega. »Potrošnikom postaja vse pomembnejši čustven odnos do hrane in dejstvo, da je izdelek domač, slovenski. Potrošniku je pomembna tudi dobrobit živali, zato smo priča čedalje večjemu pomenu domače surovine na trgu in povpraševanja po slovenskem poreklu.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Kakovost končnega proizvoda je odvisna predvsem od rejskih dejavnikov. »V predelavi ga lahko le poslabšamo, ne moremo pa iz slabe surovine narediti vrhunskega izdelka,« je poudarila Čandek Potokarjeva. Za vrhunski izdelek je torej nujna primerna in kakovostna surovina. Pri tem je pomembnih več lastnosti, in sicer videz mesa, teža, če govorimo o pršutu kot končnem izdelku, pa kakovost in količina maščobe ter kakovost mišičnine. »Dejavniki v prašičereji, ki vplivajo na vse našteto, so starost, teža in spol živali, okoljski dejavniki, kot sta genotip živali in način reje, na koncu pa seveda tudi postopki z živalmi pred zakolom in po njem ter prve faze primerne obdelave trupov,« je dejala Čandek Potokarjeva. H kakovosti izdelka pripomore tudi pasma živali, še bolj pa način prireje, torej to, da je žival v ekstenzivnem sistemu reje, da se pase in se tako veliko giblje. V zadnji fazi pitanja ima bistveno vlogo prehrana živali.
Rejci, predelovalci in kupci na isti ladji
Pitanje prašičev za dosego višje teže je možno in zaželeno tudi na slovenskih kmetijah, saj imamo za to vse potrebne dejavnike. Kot pravi Sašo Sever, specialist za prašičerejo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, imamo tradicijo, saj so že naši dedki in babice stoletja redili prašiče z višjo maso. Imamo prav tako veliko izkustvenega znanja in trg povpraševanja in ponudbe.
»Žal naši želji, da bi vzpostavili tovrstno pitanje, ni v prid prestrukturiranje prašičerejske panoge. Manjše in srednje velike kmetije ugašajo, večje pa se povečujejo. Prav tako dosedanji načini pitanja živali na kmetijah niso večfazni, ampak večinoma le dvofazni, kar ne prispeva k večjim težam prašičev in posredno h kakovosti klavnih trupov. Skrbi nas tudi, ali imamo za takšen način prireje dovolj znanja,« je bil jasen Sever, ki je še navedel, kateri dejavniki bi bili za uresničitev ideje o pitanju prašičev z večjimi masami potrebni. Na prvem mestu so po prepričanju stroke živali znanih pasem in njihovo poreklo. »Ugotovili smo, da imamo v slovenskem rejskem prostoru dovolj kakovostnih pasem hibridov, s katerimi bi lahko to zgodbo razvijali,« pravi Sever. Med nujno potrebnimi dejavniki so tudi kontinuirani preizkusi, označevanje prašičev, ki omogoča sledljivost, definicija krmljenja in kontinuiran odkup živali. »Brez naštetega je pitanje prašičev na višjo maso tek na kratke proge. Gre namreč za zelo resen posel, saj si noben rejec ne more privoščiti, da bi se s tem ukvarjal, nato pa ne bi vedel, kaj se bo zgodilo čez leto ali dve.«
Pri pitanju za dosego višje mase prašičev so že vrsto let uspešni v podjetju Kodila, kjer so v zadnjih dveh desetletjih skupaj z deležniki ustvarili uspešno blagovno znamko. »Na tej poti nismo bili sami, pri prepoznavi naših izdelkov višje kakovosti tako doma kot v tujini so nam na poti stali naši rejci, s katerimi sodelujemo že več kot trideset let. Model pitanja na višjo težo bo namreč v slovenski prašičereji in živilskopredelovalni industriji ohranil neko vzdržnost, seveda pa je pomembno, da so pri tem na isti ladji rejci, predelovalci in kupci. Blagovne znamke se namreč ustvarjajo deset let, zato je potrebnega veliko vlaganja z vseh strani,« je poudaril Janez Kodila, direktor podjetja, ki je tudi eden izmed projektnih partnerjev.
Pitanje prašičev z višjo maso je povezano z višjimi stroški proizvodnje, ki so odvisni od cenovnih razmerij pri ceni tekačev, od cene krme, od razmerja med ceno energetske krme in beljakovinske krme ter stroški hlevov za prašiče pitance.
»Preusmeritev reje prašičev pitancev na višjo klavno maso vpliva tudi na druge spremembe na kmetiji, na primer na ureditev prostora za pitanje. V primeru zaokrožene proizvodnje na kmetiji se zruši še razmerje med proizvodnjo tekačev in proizvodnjo pitancev in pojavi se še drugačna potreba po doma pridelani hrani,« je poudaril Damijan Jerič, specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota.