Skupina Triglav, ena od največjih in najbolj prepoznavnih zavarovalnic v Sloveniji in širši regiji, potihoma, a vztrajno zapira poslovalnice na podeželju. Z novim letom je predvideno zaprtje poslovalnice v Moravskih Toplicah, rez naj bi doživela še poslovalnica v Bakovcih in še nekatere na Goričkem. Gre za posnemanje znane centralistične filozofije, ki je v zadnjih letih že osiromašila podeželje s postopnim zapiranjem pošt, bank in drugih ustanov?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Kolumna) Ob koncu časa, ki je nenehno obnavljanje in prerojevanje
Nekje se mi je zapisalo, da časa pravzaprav ni, obstaja samo neskončen, nedeljiv notranji prostor, ki nam ga je dano videti samo za hip, morebiti manj kot sekundo, pa vendar nas svetloba ubežnega trenutka obsije za vedno.
Triglav se je lani spoprijemal s poslovnimi izzivi zaradi ekstremnih škodnih dogodkov, vladne uredbe o cenah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter inflacijskih pritiskov. Poslovni izid pred obdavčitvijo je bil za kar 80 odstotkov nižji od načrtovanega in je znašal dobrih 21 milijonov evrov, večina ekonomskih ciljev iz letnega načrta upravljanja pa ni bila dosežena, kar je prav gotovo eden od razlogov za pospešen pritisk k racionalizaciji poslovanja.
Skopi s pojasnili
Uradna pojasnila Skupine Triglav so skopa in klasično piarovska. »V Skupini Triglav želimo strankam zagotoviti izjemno in poenoteno uporabniško izkušnjo na vseh stičnih točkah. Zato neprestano prilagajamo, posodabljamo in nadgrajujemo dostopnost naših storitev na vseh naših kanalih, prav tako v okviru fizičnih lokacij. V skladu z navedenim smo pristopili tudi k prilagajanju in prenovi nekaterih naših poslovnih enot s ciljem, da na sodoben način odgovarjajo potrebam strank. Navedene prilagoditve izvajamo tudi na območju vzhodne regije. Ob tem osebe, ki delo opravljajo na lokacijah, kjer se izvajajo prilagoditve, ostajajo zaposlene v Zavarovalnici Triglav,« so na naša konkretna vprašanja odgovorili v Triglavu.
Na dodatno podvprašanje, kakšna bo usoda obstoječih pomurskih poslovalnic, ki so ta hip v krajih Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Veržej, Tišina, Bakovci, Črenšovci, Odranci, Beltinci, Lendava, Dobrovnik, Puconci, Moravske Toplice, Grad, Rogašovci in Šalovci, niso postregli z jasnim odgovorom. »V sklopu prilagajanja stičnih točk, kjer smo dosegljivi strankam, se prilagaja tudi število fizičnih poslovalnic,« so se izmaknili konkretnemu odgovoru. Tudi prvi mož murskosoboške območne enote Sandi Štefan Flisar se sklicuje na uradna pojasnila in poudarja, da ne gre za nič tragičnega. Kot zagotavlja, stranke sprememb ne bodo občutile, ravno tako bodo ohranili število zaposlenih. Šlo naj bi predvsem za uresničevanje zavarovalniškega pravila, da mora zastopnik priti do stranke in ne obratno.
»Brez človeka pač ne gre«
Precej bolj kritična slika prihaja iz vrst dobro obveščenih zaposlenih. »Štiriindvajset ur na dan razmišljajo, kako bi lahko brez zaposlenih pobrali vso premijo. Za primerjavo. Lani je bilo prihodkov za okoli 1,8 milijarde evrov, od tega so tako imenovane digitalne poslovalnice prinesle le okoli milijon evrov. Brez človeka pač ne gre,« poudarja eden od zaposlenih, ki opozarja, da se proti tovrstnim nameram centralizacije in zapiranja Triglavovih poslovalnic bori že več kot desetletje. Po njegovih besedah tako dolgo že obstaja namera, da bi fizično prisotnost v Pomurju strnili zgolj na območja štirih upravnih enot: Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer.
Toda to je račun brez krčmarja, opozarja naš vir, saj da vodilni ob tem ne upoštevajo negativnih posledic centralizacije. »V Pomurju je stranka navezana na svojega zastopnika in vajena, da ga lahko 24 ur na dan pokliče. V Ljubljani stvari potekajo drugače, saj se zavarovanja sklepajo vsakič v drugi poslovalnici, pri drugem zastopniku,« pojasnjuje in dodaja, da odmik s terena takoj zaznajo in izkoristijo tudi pri konkurenci.
Pet so jih že zaprli
S somišljeniki in sindikatom so do sedaj udejanjenje te strategije uprave bolj ali manj uspešno ustavljali, jo pa vodilni zvito in postopoma uresničujejo. V zadnjih letih so tako skoraj neopazno ugasnile poslovalnice na Kapeli, Cankovi, Kobilju, v Kuzmi in Prosenjakovcih. »Vsako leto jih štiri ali pet potihoma zaprejo,« pripomni sogovornik, ki je kritičen do uprave zaradi nedoslednosti v procesu reorganizacije Triglava, saj da se ta odvija praktično vsako leto na novo. »Vidi se, da je lastnik država, zato se tudi politika podjetja nenehno obrača na glavo.«
Nad projektom racionalizacije oziroma reorganizacije naj bi bedel član uprave Uroš Ivanc, doma iz Murske Sobote. Več poslovalnic v Pomurju je sicer v lasti krajevnih ali lokalnih skupnosti. Dogaja se tudi, da zastopniki ob odločitvi Triglava o zaprtju izražajo pripravljenost, da stroške najema poslovalnice prevzamejo nase. Tako je tudi v Bakovcih, kjer se bo tudi po novem letu zastopstvo ohranilo v dosedanjih prostorih, in čeprav prepoznavnega znaka na vratih poslovalnice zaradi zahtev Triglava ne bo, bo njihov zastopnik še naprej sklepal zavarovanja v njihovo korist.
Protest Občine Moravske Toplice
Na namero o zaprtju poslovalnice v Moravskih Toplicah se je s pismom Triglavu odzvala moravskotopliška občina, ki je zavarovalniškega giganta pozvala, naj vendarle ohrani prisotnost v tem turističnem kraju.
»Zaprtje zastopstva bi za našo skupnost pomenilo ne le nadaljnjo centralizacijo, temveč tudi odmik od potreb lokalnega prebivalstva. Spomniti bi vas želeli, da ste že zaprli poslovalnico v Prosenjakovcih, kar so naši občani že občutili kot jasen signal, da njihove potrebe niso več prioriteta. Sedaj pa se soočamo z možnostjo, da bi popolnoma izgubili lokalno prisotnost Zavarovalnice Triglav, kar je za občino naše velikosti in pomembnosti nesprejemljivo,« je med drugim navedel tamkajšnji župan Alojz Glavač v pismu.
Zavarovalniške družbe poziv občine prav gotovo ne bo odvrnil od načrtov.Rok ŠavelMoravskotopliška poslovalnica se z novim letom zapira, poslovni prostor pa gre v prodajo. Zastopnik se seli v pisarno na sedež območne enote v Mursko Soboto.
