Prleški župani in županja so predsednika državnega sveta Marka Lotriča ob njegovem obisku Prlekije seznanili z izzivi, s katerimi se srečujejo na desnem bregu reke Mure. Lotrič je uvodoma pohvalil prleško gospodarstvo in poudaril, da bo z "malo spodbude pri davčni zakonodaji" tudi zaposlovanje lažje, saj da je tudi čez mejo "vsaka skorja trda". Ob tem je izpostavil predvsem projekt gradnje nasipa ob reki Muri, ki se že vse od začetka srečuje s številnimi izzivi na področju umeščanja v prostor. Kot je znano, projekt zajema gradnjo okoli 40 kilometrov nasipov, za to pa je zagotovljenih približno 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je potrebno izkoristiti do junija 2026, toda pristojni se že dlje časa vrtijo v začaranem krogu pri usklajevanju trase zaradi potrebnih posegov v naravo ali na kmetijska zemljišča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gradnja nasipov ob reki Muri pretežno še vedno na mrtvi točki
Poslanec Jožef Horvat je tokrat glede projekta soočil tako ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, kakor tudi ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka.
"Zagotovo je dobra volja premalo, potrebni so dejanski ukrepi, ki pa temeljijo tudi na več kot 50 mnenjedajalcih, zato menim, da bo v naši družbi potrebno premisliti, kako v takih primerih te postopke pospešiti," je dejal Lotrič in v nadaljevanju dodal, da pričakuje tudi, da bo občina Razkrižje v okviru sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pridobila status obmejnega problemskega območja, s čimer bo pridobila večje možnosti za kandidaturo na razpisih za nepovratna sredstva.
Le za 20 kilometrov nepovratna sredstva, za preostalo polovico pa kredit?
O statusu gradnje nasipa je ponovno ministra za naravne vire Jožeta Novaka minuli ponedeljek povprašal tudi pomurski poslanec Jožef Horvat. Izkušeni poslanec ja namreč izpostavil, da se pri določanju trase nasipov zapleta na skupaj 27 kilometrih odsekov v občinah Črenšovci in Ljutomer, glede na zaostanek pri gradnji pa da obstaja velika verjetnost, da bo zgolj 18 kilometrov nasipov dokončanih v roku za črpanje evropskih sredstev. Zanimalo ga je, ali bo za občini Črenšovci in Ljutomer potrebna izdelave presoje vplivov na okolje, kar bo časovnico ekstremno podaljšalo, in iz katerih drugih virov bo država zagotovila denar, če ne bomo ujeli rokov. Novak mu je zagotovil, da so na varni strani glede problematičnih odsekov nasipa in da so vsi pristojni intenzivirali delo na projektu. Kar se tiče presoje vplivov na okolje, so po besedah ministra pristopili k zadevi in bo v mesecu juliju ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaprošeno za interpretacijo, ali je potrebno nadaljnje delo v tej smeri. "Presoja vplivov na okolje oziroma to mnenje niti ne bo ustavilo dela, ker dovoljuje eno in drugo, državni prostorski načrt ali občinski prostorski načrt. Še vedno se bo nadaljevalo tudi po kosih, samo o presoji bo skupaj odločeno," je zatrdil Novak.
Kar se tiče finančnih virov, pa je minister dejal, da se bo potrudil, da bo najmanj polovica del, torej 20 kilometrov nasipa, zgrajenih z nepovratnimi sredstvi, ostalo pa je, kot ga je bilo moč razumeti, še v zraku, a da denar bo. "Bomo štartali bodisi na povratna sredstva v okviru teh evropskih pomoči ali pa v rednem programu, sanacijskem, ki smo ga dali. Mi računamo, da bomo na vsako leto ali dve dopolnjevali program glede na pripravljenost dokumentacije. Prekmurci ne boste ostali na mokrem. Bomo zagotovili sredstva," je zaključil minister v odgovoru na poslansko vprašanje.
Nad statusom projekta so razočarani tudi v tišinski občini, kar je danes v javnem dopisu pristojnim, naslovlil ga je tudi tudi na predsednika vlade Roberta Goloba, izrazil župan Franc Horvat.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič se je danes sicer sestal tako s predstavniki prleškega gospodarstva, kakor z župani občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, obiskal je ljutomersko gimnazijo in podjetje Ključavničarstvo Čuk, podelil pa bo tudi certifikate v okviru ocenjevanja prleških gibanic.