Sredi junija se je združilo enajst županov iz Mestne občine Krško, Mestne občine Novo mesto ter občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje, kjer na terenu opažajo zahtevno problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, ki je zaznavna tudi z družbeno odklonilnim vedenjem v romskih naseljih, pri čemer pa sistemske podpore države za reševanje situacije ne najdejo. Za ureditev razmer, ki otrokom iz omenjenih okolij ne omogočajo prekinitve večgeneracijske brezposelnosti in neizobraženosti, zato župani vidijo pomoč pri reševanju v spremembah štirih zakonov, in sicer Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o voznikih in Zakona o urejanju trga dela.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Denacionalizacija omejuje hitrejši razvoj
Investicijsko in socialno naravnan dvoletni proračun je pod streho
Predlagane spremembe zakonov zajemajo naslednje rešitve:
- Nedenarno izplačilo socialne pomoči in otroškega dodatka v primeru neobiskovanja osnovne šole in v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov.
- Znižanje otroškega dodatka za tretjino v primeru nevključitve otroka v srednješolsko izobraževanje.
- Hitrejša napotitev brezposelne osebe na delo.
- Poenostavljen izbris iz evidence brezposelnih ob kršitvah obveznosti.
- Podaljšanje maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta.
- Uvedba pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom.
Soboška občina: Situacija ni povsod enaka, se pa najdejo podobnosti
Zbiranju 5000 podpisov, ki so potrebni za obravnavo zakonskih predlogov v državnem zboru in traja do 14. julija, so se posredno vključili tudi v Mestni občini Murska Sobota. Pobudo je namreč moč najti med javnimi objavami na občinski spletni strani, kar bi lahko razumeli tudi kot podporo omenjenim predlogom. "V prvi vrsti smo želeli omogočiti javnosti seznanitev s predlogom zakonskih sprememb in jim omogočiti aktivno sodelovanje v postopku," so nam pojasnili v mestni upravi in dodali, da pričakujejo, da se bo v javni razpravi osvetlilo problematiko, ki jo naslavljajo zakonski predlogi z različnih zornih kotov. "Situacija ni povsod enaka, se pa lahko najdejo kakšne podobnosti in vsem nam je cilj iskati boljše rešitve. Za omejitev negativnih trendov pa je pomembno njihovo čim hitrejše prepoznavanje in ustrezno ukrepanje," so še poudarili v mestni upravi. Tudi soboška občina je namreč občina z romskim naseljem, a pri tem je treba poudariti, da Pušča, ki je predlani slavila 110 let obstoja, velja za primer dobre prakse pri urejanju romskega vprašanja, tako na področju infrastrukture kot na področju splošne integracije romske skupnosti v širše družbeno okolje. Je edina samostojna romska krajevna skupnost v Evropi, ravno tako imajo na Pušči edini v Evropi romsko gasilsko društvo. Po prepričanju številnih je glavni dejavnik razvoja tega romskega naselja bil tamkajšnji vrtec.
Lani je Puščo skupaj z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandrom Jevškom, nekdanjim soboškim županom, obiskala tudi evropska komisarka za kohezijo in razvoj Elise Ferreira, kjer je, kot je bilo ob obisku rečeno, iskala recept za romske skupnosti v Evropi. V novem kohezijskem obdobju 2021-2027 bo sicer precej denarja na voljo za reševanje romske problematike in integracijo romske skupnosti, na kar računajo tudi v beltinski občini pri selitvi tamkajšnjih romov zaradi nevzdržnih razmer na novo lokacijo.