Epidemija covida-19 je še vedno povezana s številnimi neznankami in zato tudi za strokovnjake z različnih področij velik izziv, ugotavlja Teodora Petraš, zdravnica epidemiologinja. Kot strokovna delavka murskosoboške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je spremljala širjenje okužbe v Pomurju ter svetovala pri sprejemanju ukrepov za njeno zajezitev.
»Na podlagi podatkov lahko ugotavljamo, da imamo v Pomurju obolele v domovih za ostarele, nekaj primerov širjenja okužbe med člani družine in nekaj okuženih med tistimi, ki so se vrnili iz tujine. V vseh teh primerih smo potrdili, da se je bolezen širila bodisi s kapljičnim prenosom virusa, prek onesnaženih površin ali z neposrednim stikom zdravega z okuženim oziroma obolelim. Gre torej za neke splošne ugotovitve, čas za znanstvena spoznanja, podprta z raziskavami, bo še prišel.«
Kako si je mogoče razložiti, da potrjene okužbe pri posameznikih v domačem okolju niso prerasle v žarišča, se je pa to izjemno hitro razvilo na primer v Domu starejših občanov Ljutomer?
»V družini, kjer se pojavi okužba, je pomembno, da vsi člani upoštevajo navodila in priporočila, zato se z njimi vedno pogovorimo in jim razložimo, zakaj je to potrebno. Po mojih izkušnjah ljudje razumejo, da okužba lahko ogroža družinske člane, starejše sorodnike.
V domovih za starejše pa gre za 'družine' z velikim številom družinskih članov, ki so zdravi ali bolni, samostojni ali omejeni pri gibanju. Ob tem pa prek zaposlenih vsak dan pridejo v stik tudi z zunanjim svetom. Ob takšni pestrosti okoliščin gre tudi za občutljivo populacijo, ki je zaradi načina življenja in druženja bistveno bolj izpostavljena različnim okužbam, pozimi na primer gripi, poleti raznim nalezljivim črevesnim obolenjem.
Ravno zato imajo v domovih organizirano redno zdravstveno oskrbo stanovalcev ter pripravljene načrte za obvladovanje okužb, ki jih morajo zaposleni upoštevati med delom. Obvladovanje okužbe s koronavirusom je v skupnosti varovancev zelo zahtevno, tako s kadrovskega kot prostorskega vidika, zahteva pa tudi veliko znanja, opreme in prilagoditev tako osebja kot stanovalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Dom za starejše občane se je moral čez noč 'preoblikovati' v bolnišnico, ki bo sposobna poskrbeti za zdravljenje in zajezitev širjenja okužbe. V obvladovanje okužbe se v domovih vključujejo ob osebju doma in domskem zdravniku še zdravstvena služba zdravstvenega doma, koordinatorji za razporeditev kadra, ministrstvo za zdravje ter strokovnjaki za obvladovanje bolnišničnih okužb iz bolnišnice.«
Do žarišča pa ni prišlo v gospodarski družbi, kjer je bila potrjena ena prvih okužb v regiji, čeprav so tudi tu bili stiki med zaposlenimi.
»Podjetja imajo ravno tako na voljo navodila in priporočila za obvladovanje okužb, ki so sicer splošna in jih prilagodijo svojim potrebam in zmožnostim. Za dodatna pojasnila se obračajo tudi na NIJZ in preverjajo ustreznost že vpeljanih postopkov. V teh primerih skupaj iščemo rešitve.
V podjetjih, s katerimi sem bila v stiku, so se maksimalno potrudili, vsa priporočila vzeli resno, nabavili zaščitna sredstva, razkužila, reorganizirali prihode in odhode v službo in tako dalje. Vsi ti ukrepi, ki temeljijo na vzdrževanju socialne distance ob upoštevanju higienskih priporočil, vsekakor prispevajo k preprečevanju prenosa okužbe med zaposlenimi.
Dejstvo pa je tudi, da je v podjetjih zaposlena mlajša generacija, aktivna populacija z drugačnim načinom življenja, kot je to značilno za varovance domov za starejše. Na podlagi dosedanjih spoznanj starejši ljudje lahko hitreje zbolijo kot mlajši, klinična slika bolezni pa je tudi veliko težja.«
Prav o ustreznosti ukrepov za zajezitev širjenja okužbe med stanovalci in zaposlenimi v Domu starejših občanov Ljutomer je bilo veliko različnih mnenj, tudi kritik. Kakšni so bili nasveti NIJZ ob pojavu prve okužbe in pozneje, tudi glede razselitve stanovalcev?
»Ljutomerski dom ima navodila in priporočila tako NIJZ kot ministrstva za zdravje ter strokovnih združenj, na podlagi katerih sprejema ukrepe. Ob tem je treba poudariti, da na potek epidemije v skupnosti in hitrost širjenja v veliki meri vpliva tudi to, da je bolnik že pred pojavom simptomov bolezni kužen. To pomeni, da če je okužen stanovalec, ki se lahko prosto giblje in se druži z drugimi, lahko nezavedno hitro razširi okužbo.
Končna ocena epidemije bo verjetno odkrila nekatere pomanjkljivosti, morda tudi napake pri sprejemanju in izvajanju ukrepov. Te bo treba ovrednotiti vsakega posebej in na temelju teh spoznanj sprejeti nove strokovne usmeritve ter predloge za delovanje domov za starejše v prihodnosti.«
Torej se tudi strokovnjaki zdaj učijo?
»Mnenja so res različna. Gre za novega povzročitelja okužbe, ki ga spoznavamo v želji, da čim prej najdemo najbolj zanesljiva orodja za zajezitev njegovega širjenja.«
Veliko razprav je bilo tudi glede skupinske karantene v Dolgi vasi. Kljub jasnim pravilom vedenja nekateri teh pravil vsaj na začetku niso spoštovali.
»Vsi, ki so v skupinski karanteni, prejmejo pisna navodila, po katerih se morajo ravnati. Nadzora upoštevanja teh ne izvaja NIJZ, ampak zdravstvena inšpekcija.«
Kdo vse v teh dneh prosi za nasvet in pomoč?
»Veliko gradiva je dostopnega na spletnih straneh NIJZ in ministrstva za zdravje, veliko pa je tudi specifičnih situacij, za katere ljudje ne najdejo odgovora in nas prosijo za dodatno razlago. To so lahko zdravstvene službe, posamezniki, družinski člani okuženih bolnikov, podjetja in drugi.«
Se iskanje informacij že zmanjšuje?
»Tega še ne opažam, spreminja pa se vsebina, in sicer povezano z razumevanjem novih navodil ali odlokov ter glede izvajanja tega v praksi.«
Zajezitev širjenja virusa je povezana s številnimi omejitvami. Katere bi se lahko po vašem mnenju začele rahljati?
»Sproščanje omejevalnih ukrepov bo postopno glede na gibanje dnevnega števila obolelih. Nihče pa nima dovolj izkušenj s to boleznijo, da bi lahko glede tega dal enoznačne odgovore, zato previdnost vsekakor ni odveč.«