Stvari ne gredo v smeri, ki so jo po volitvah pričakovali, priznavajo pri Socialnih demokratih (SD). Javnomnenjske ankete jim ne kažejo dobro, stranka se giblje med šestimi in sedmimi odstotki, kolikor je uspela dobiti tudi na lanskih parlamentarnih volitvah. Lanski rezultat je bil spoznan za razočaranje, a se je stranka vsaj navidez konsolidirala na jesenskem kongresu, kjer je bila Tanja Fajon edina kandidatka za predsednico, čeprav je vse do zadnjega bil v igri tudi Jani Prednik, vodja poslanske skupine. Kot kaže, je bila konsolidacija stranke lažna utvara. Kljub temu, da imajo v vladi štiri ministrstva, njihovi ministri več ali manj ostajajo v senci, ko pa dobijo pozornost, pa je tudi jasno, da prav veliko politične moči nimajo in je njihova dodana vrednost vprašljiva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
"To je potrebno spremeniti"
Na pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan je "zgorel" fiasko z dodatkom za sodnike in tožilce, gospodarski minister Matjaž Han se trudi krmariti med interesi gospodarstva in države v oteženih makroekonomskih okoliščinah in ob napovedi novih davčnih bremen, kohezijski minister Aleksander Jevšek se zdi, da je svoje že opravil s potrditvijo programa kohezijske politike 2021-2027, zunanja ministrica in vodja stranke Tanja Fajon pa se srečuje s predstavniki Antigve in Barbude, Benina ter podobnih držav, s katerimi ima Slovenija blagovno menjavo na ravni odstotka ali manj. "Socialni demokrati, kot tradicionalna stranka takšne scenarije že poznamo. Sprašujemo se, kako naprej, kako strniti vrste, okrepiti stranko. Strinjali smo se tudi, da je Slovenija še vedno v nekem krču, iz katerega moramo čim prej najti pot. Pričakovanega zadovoljstva namreč ni ne na državni ne na lokalni ravni. Zdi se ravno obratno: kot da nezadovoljstvo narašča. To je potrebno spremeniti," poudarja pomurski poslanec Damijan Zrim, ki priznava, da jim to dnevno sporočajo tudi člani iz lokalnih odborov tako z Goričkega, kakor tudi iz celotne osme volilne enote, v kateri je stranka dokaj močna in ohranja tradicionalno visoko ter stabilno podporo. Med pomurskimi člani, kakor je slišati, se je ustvaril vtis, da je stranka zgolj "privesek" vodilni Svobodi, ki ne skriva ambicij po monopolizaciji leve sredine, poleg tega SD ne more tekmovati proti Levici za bolj levo volilno bazo, s čimer pa tako ali tako zahaja v konflikt pri bolj sredinskih volivcih na podeželju. Kredibilnost in status SD v koaliciji znižuje še sodelovanje Svobode z opozicijsko Novo Slovenijo, s katero so nazadnje celo izglasovali novelo zakona o službi v Slovenski vojski, obeta pa se še sodelovanje pri ustavnih spremembah glede katerih so v SD zadržani. Dodaten moteč dejavnik za SD je pomanjkanje besede pri kadrovskih odločitvah v državnih in paradržavnih organih, kjer igro v celoti obvladuje vladajoča Svoboda.
Kdo bo prevzel krmilo: Levanič ali Han?
"Svoboda komuniciranje reform do ljudi ne spravi na učinkovit in preprečljiv način, kar je eden od razlogov, da se po oceni SD nezadovoljstvo med ljudmi povečuje. Nobena od napovednih reform do zdaj še ni naletela na široko odobravanje, zato jih je treba začeti konkretno in jasno predstavljati ljudem, da bodo razumeli, da so zanje v resnici dobre," ocenjuje Zrim, ki pa ne želi špekulirati o naslednjih potezah stranke.
Jasno je, da bo stranka, če bo hotela karkoli spremeniti, to morala narediti na vrhu, bolj zahtevno vprašanje pa je, ali v SD lahko ponudijo človeka, ki bo stranko zmogel potegniti iz trenutnega stagnirajočega položaja. Zdi se, da je Prednikov trenutek usahnil, neuradno pa se zdaj kot možna kandidata za predsednika stranke omenja gospodarskega ministra Matjaža Hana in celo nekdanjega glavnega tajnika Dejana Levaniča. Slednji se je po lanskem kongresu umaknil iz stranke, a se je zaradi situacije nedavno ponovno aktiviral. Minuli teden je tako tudi potekalo srečanje sedanjega glavnega tajnika Klemna Žiberta, dveh bivših glavnih tajnikov, Levaniča in Dušana Kumra, ter nekdanjega finančnega direktorja Duška Kosa, ki je danes direktor Studia Moderna, na katerem so po besedah Levaniča "staknili glave". Za pričakovati je tako, da bo prišlo do sprememb v stranki, ki pa bodo tako ali drugače vplivale tudi na odnose in dinamiko znotraj vladne koalicije.