Ljutomerčan Simon Slokan je bil za obdobje petih let imenovan za glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport, potem ko je šest mesecev že bil vršilec dolžnosti. Slokan je do zdaj prehodil karierno pot policista – od policista na Policijski postaji Gornja Radgona do vodje oddelka za javni red in mir na Generalni policijski upravi v Ljubljani. V prestolnico je poklicno odšel že leta 2005, med policijsko kariero pa je postal doktor pravnih znanosti. V policiji in širše se je ukvarjal z različnimi oblikami nasilja, najpogosteje z medvrstniškim nasiljem in nasiljem na športnih prireditvah
Ob predlagani razrešitvi dosedanjega inšpektorja Tomaža Rozmana je minister Pikalo podčrtal, da išče novega inšpektorja z idejami oziroma vizijo. Je Simon Slokan kot glavni inšpektor inšpektorata za šolstvo in šport inšpektor z vizijo?
»V omenjenem okviru je vprašanje bolj namenjeno ministru. Vendar, glede na dejstvo, da sprašujete o tem mene, bom nekoliko subjektivno odgovoril, da je videti, da sem ta človek. Pred nastopom mandata sem ministru predstavil vizijo dela in razvoj inšpektorata v naslednjih letih. Glede na dejstvo, da me je podprl tako za vršilca dolžnosti kot tudi predlagal, da prevzamem inšpektorat za poln mandat, sem mnenja, da sem ga prepričal. Moram pa poudariti, da v kolikor ne bi bil sam prepričan, da sem pri vodenju omenjenega organa lahko uspešen, tega izziva ne bi sprejel. Gre namreč za pomemben organ v sestavi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ima in mora imeti pomembno vlogo v pedagoškem in vzgojnem procesu kot tudi v procesu športa, in to bo tudi ves čas moje temeljno vodilo.«
Katere izkušnje, glede na to, da ste bili zelo visok uslužbenec v slovenski policiji, boste lahko unovčili pri vodenju inšpektorata?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
»Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport je organ v sestavi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Pomembno pa je zavedanje, da je vodenje posamezne službe v segmentu profesionalizma enako, pravzaprav ne glede na dejstvo, v kateri službi delaš. Sam profesionalizem v segmentu vodenja razumem kot to, da sem pri svojem delu zakonit, strokoven in etičen. Ravno ta odnosnost ali etika je tista, ki nas dela profesionalnega, in sodobne tehnike etičnega vodenja so ravno izkušnje, ki sem si jih v preteklosti v največji meri pridobil pri delu z ljudmi v policiji in jih danes lahko prenašam v novem okolju. V vsakem trenutku je namreč pomembno zavedanje, da delamo z ljudmi, ki imajo vsak svoje potrebe, želje, zahteve, poglede … Vsak posameznik je unikum in v procesu dela je treba vse spoštovati in enakopravno obravnavati, vendar biti tudi do vseh enako zahteven. V policiji sem bil od leta 2006 vodja na različnih nivojih, pri čemer sem vodil enote, v katerih je bilo zaposlenih od pet do 120 oseb. Mislim, da sem si v tem času nabral kar nekaj izkušenj dela z ljudmi, pri čemer pa sem svoje izkušnje uspešno vključeval tudi v moje znanstveno in raziskovalno delo.«
Zakaj ste se odločili zapustiti policijo?
»Dejstvo je, da formalno nisem zapustil policije, ampak mi kot uradniku na položaju mirujejo pravice na prejšnjem delovnem mestu in se po zaključku mandata lahko vrnem. Zakaj sem se odločil za zasedbo omenjenega delovnega mesta? Sem človek, ki se v življenju ne ustraši izzivov oziroma mu izzivi nekako predstavljajo vir pozitivne energije in osebne rasti. Tako sem ob ponudbi za zasedbo omenjenega delovnega mesta kot vršilec dolžnosti dejansko videl izziv, da s svojim znanjem poskušam prispevati k razvoju šolskega in športnega prostora. Dejstvo je, da se je veliko vsebin, ki sem jih prej izvajal v policiji, dejansko prekrivalo z ukrepi in aktivnostmi inšpektorata. Tako sem želel preizkusiti svoje znanje in izkušnje, ki sem jih že uporabljal v enem sistemu, to je v policiji, še v drugem sistemu, inšpektoratu.«
Kakšna je vaša vizija? Kakšen sistem bo postal inšpektorat po koncu vašega mandata?
»Moja vizija je, da bo inšpektorat v okviru ministrstva postal eden izmed sistemov, ki bo prispeval k razvoju šolskega in športnega okolja. Dejstvo namreč je, da ima inšpektorat, kljub temu da je »represivni« organ, z analitičnim delom možnost sproti seznanjati o napakah v sistemu in predlagati rešitve za izboljšanje posameznih aktivnosti. Pri tem pa je potrebno zavedanje, da je šolsko polje zelo široko in zajema otroke od vrtca naprej. Želim pa si, da bomo tudi z našo pomočjo pričeli vplivati na razvoj vrednostnih sistemov v družbi in počasi postavili pravila družbenega delovanja. S tem bomo vsi skupaj prispevali k procesu razvoja sistemov družbe in države. Na kratko: Inšpektorat naj postane sistem, ki prispeva h kakovosti in razvoju šolskega in športnega sistema ter posledično družbe.«
Katere korake ste od februarja, ko ste postali vršilec dolžnosti, za zdaj že naredili?
»Glede na dejstvo, da sem na omenjenem delovnem mestu že šest mesecev, sem skupaj s sodelavci naredil že kar nekaj korakov, ki gredo v razvoju našega inšpektorata v smeri sodobnega in učinkovitega državnega organa. Tako smo formalno določili kriterije za določitev prioritet dela, pričeli smo z opolnomočenjem sistema o pomenu upravne zanke – ugotovitve nadzorov v podajanju sistemskih rešitev –, povezali smo se z različnimi združenji, ki delujejo v našem okviru, in se pogovorili o odgovornostih in vlogah, ki jih imamo v tem sistemu. Aktivno smo pričeli s pripravo različnih programov, ki bodo pomagali tako ravnateljem kot tudi zaposlenim v šolskem prostoru, trenerjem in klubom, da bodo pri svojem delu uspešnejši in učinkovitejši. Izvajamo pobude za spremembo zakonodaje, prav tako pa se zaključuje projektni svet za prenovo šolske inšpekcije, ki bo v naslednji fazi pripravil tudi nov zakon o šolski inšpekciji. Korakov in aktivnosti je bilo že ogromno in verjamemo, da bomo zato v prihodnje uspešnejši in učinkovitejši.«
Občutek je, da je vaš inšpektorat prezaposlen z anonimnimi prijavami.
»Dejstvo je, da smo v preteklosti velikokrat dobili očitek, da obravnavamo vse pobude, tudi anonimne. Ponovno bom poudaril, da je dolžnost vseh državnih organov, da vsa prejeta pisanja, ki jih prejmejo, obravnavajo v skladu z zakonodajo, pri čemer je zakon o inšpekcijskem nadzoru jasen, torej, da je treba obravnavati tudi anonimne prijave, če so seveda v njih elementi posamezne kršitve. Kljub nekaterim drugačnim razmišljanjem moram poudariti, da na inšpektoratu na letni ravni prejmemo približno tretjino anonimnih prijav, pri čemer pa jih trideset odstotkov sploh ne obravnavamo, saj ne izpolnjujejo elementov pobude, kot jih določa zakon. Tako, da omenjenih prijav ni toliko, kot se mogoče v javnosti predstavlja.«
Tovrstne prijave so pogoste ob menjavah ravnateljev na šolah, ko služijo tudi kot sredstvo diskreditacije.
»Seveda obstajajo področja, kjer v našem okviru dela velikokrat prihaja do anonimnih pisanj – v določenih primerih se starši bojijo domnevnih maščevanj učiteljev, spet v drugih primerih se zaposleni bojijo ravnateljev, velikokrat pa se omenjeni institut dejansko poskuša zlorabljati tudi za diskreditacijo v postopkih imenovanja ravnateljev in direktorjev. V vseh primerih je odgovornost moja, da ob prejemu posamezne prijave, na podlagi vsega navedenega ocenim, za kakšno vrsto pisanja gre in se odločim, kakšni bodo naši nadaljnji postopki. Rešitve za anonimne prijavo so formalno znane že danes in jih določajo različni zakoni, pri čemer pa je največja odgovornost ravno pri vodjih posameznih organov. Seveda je iz vidika družbene odgovornosti odgovoren tudi vsak posameznik, in sicer, da, ko se odloči napisati neko pismo, ve, s kakšnim namenom. Ali dejansko želi opozoriti na neko anomalijo, nepravilnost in zlorabo? Ali mogoče želi samo zlorabiti sistem in koga omadeževati? Pogledov in mnenj je veliko, vsak pa mora pri sebi vedeti, kakšno vlogo in odgovornost ima v družbi.«
***Inšpektorat v številkah Na inšpektoratu za šolstvo in šport službuje 15 uslužbencev, od tega 10 inšpektorjev, ki je zadolženih za šolstvo, trije inšpektorji delujejo na področju športa. Inšpektorat je lani opravil 856 inšpekcijskih nadzorov in 171 prekrškovnih postopkov. Leta 2017 je bilo nadzorov 806, postopkov pa 150. Na področju športa je bilo leta 2018 opravljenih 131 nadzorov in leto prej 144. V Pomurju so lani obravnavali 50 pobud o domnevnih nepravilnosti v šolskih in izobraževalnih ustanovah, od tega so bili v desetih primerih očitki iz pobud potrjeni.***