Žal se v zadnjem obdobju vedno ob opozorilih kako naj ljudje skrbijo za živali v vročih dneh omenja le t.i. male živali, pozabljamo pa, da so v hlevih tudi živali iz ekonomskih rej, ki služijo za človeško prehrambeno verigo. Prav tem bomo tokrat posvetili več pozornosti.
Živali iz kategorije ''ekonomske živali'' se praviloma stalno nahajajo v hlevih in je prav zaradi tega problem še večji, zlasti tam, kjer je hlev na lokaciji katero pregreva sonce tekom celega dne, okrog objekta pa ni dreves, ki bi delale senco ali pa objekt nima zadosti dolgega napušča, ki izdatno pripomore, da se obrat manj segreje. Poudarimo še pomen barve strehe. Tiste s črno barvo vsesajo bistveno več temperature kot tiste, ki so svetle barve. Tu je še dejstvo, da je v hlevu ogromno vlage in plinov. Manjši delež živali je na paši oziroma ima manjši del prašičerejskih rej izpuste s senco. Vendar morajo tudi tiste na paši imeti zaščito v obliki sence, poskrbeti pa moramo za zaščito pred muhami in obadi. Pri tem si pomagamo z repelenti, ki so brez karence za uporabo mleka. Dodatna težava je, če so živali (krave) na privezu. Zavedati se moramo, da se v takih objektih neredko temperatura dvigne krepko čez 40 celzijevih stopinj. Prav zato moramo takim živalim čimprej pomagati. Živali se namreč pregrejejo, vedno pa so tudi dehidrirane. Dehidracija se pojavlja že takrat če žival zgubi 1 % telesne tekočine, pri izgubi 10% pa je že na meji pogina. Povejmo, da je normalna telesna temperatura pri živalih okrog 38.5 stopinj (pri perutnini dobrih 42 stopinj), v takih primerih pa se dvigne do neverjetnih 42 stopinj. Naj se sliši še tako neverjetno, ampak tudi pri živalih se pojavijo glavoboli, pojavijo se mišični krči, slinjenje, slabost, srce nitro razbija, živali so nemirne in jih je strah, ekstremno so utrujene, pospešeno dihajo in izločajo minimalno tekočine. Neredko se zgrudijo. V takih primerih je nujno ukrepati, če že nismo prepozni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Kako? Možnosti je več: nekateri rejci na eno stran objekta namestijo močne ventilatorje, ki vroči zrak ''vlečejo'' iz hleva. Pravzaprav so ventilatorji najboljša rešitev, saj hladijo in zmanjšujejo vlago v obratu, morajo pa biti zadostne moči, da se zrak giba s hitrostjo 2,5 do 3 m/sek. Če je možno se naj na strehi naredi odprtina, saj je topel zrak lažji in se dviga ter tako gre iz objekta. V zadnjem času se namešča precej pršilnikov, ki po živalih pršijo hladno tekočino. Lahko se jih tudi poliva, a v tem primeru moramo žival pokriti s kakšnim prtom in je ne polivati direktno po telesu z mrzlo vodo. To je pomembno zlasti za prašiče. Ovce in koze (zlasti pasme pramenke), ki imajo dolgo dlako moramo čez leto ostriči. Prezračevanje v obliki prepiha je sporna rešitev in le začasna. Celodnevni prepihi namreč povzročajo pljučnice ter druge zdravstvene težave in zato je prav, da naredimo prepih le v določenih časovnih intervalih.
Staro vodilo pravi, da je gibanje zraka v hlevu pravo takrat, če prižgemo vžigalico in ta ne ugasne. Razumljivo je, da morajo imeti živali v vsakem trenutku na razpolago zadosti sveže vode. Zaradi vročine več pijejo in posledično tudi več urinirajo in tako izgubljajo elektrolite. Zato je dodajanje le-teh v različnih oblikah obvezno. Potrebno pa je tudi paziti, da se zaradi več vlage v hlevu ne polaga preveč mušje zalege, iz katere se že po 24. urah naredijo ličinke, pozneje pa prihaja do preobremenjenosti z muhami. To pomeni, da moramo skrbeti, da so živali stalno na suhem. Na težavo s pregrevanjem telesa se navezujejo tudi težave z brejostjo. Seme je namreč zelo občutljivo na povišano temperaturo in zato se v tako ekstremno vročih dneh zelo zmanjša uspešnost umetnega osemenjevanja.
Za hišne ljubljence je praviloma bolje poskrbljeno, a žal ne za vse. Povejmo, da je v zadnjem času precej težav zaradi klimatsko precej podhlajenih stanovanj. Zlasti hišne mačke, morski prašički in manjši psi neredko dobijo vnetje dihal in oči, zato ker se hladen zrak drži pri tleh. Živali, ki pa so zunaj morajo obvezno imeti streho ter vedno svežo vodo. Ne pozabite na klope in bolhe, ki so v tem času še dodatna nadloga. Striženje živali zmanjša njihove težave s pregrevanjem. Zelo pomembno opozorilo pa je zahteva, da živali v zelo vročem vremenu ne vodite na sprehode, zlasti pa pazite, da ne bodo hodile po razbeljenem asfaltu. In seveda - ne jih puščati v avtomobilih. Na vse naštete nevarnosti mora paziti lastnik živali. Ja, drugega kot nas, živali namreč nimajo. In prav zato ni nič narobe, če pristojnim službam prijavimo tiste, ki za živali v teh noro vročih dneh ne naredijo zadosti.
PREBERITE ŠE: Kako v poletni vročini ustrezno poskrbeti za živali?