Ob lepem vremenu si v obmejnem kraju Občine Razkrižje obiskovalci lahko ogledajo v bližnji okolici slovenske in hrvaške vinograde, v dolini pa se razprostira pogled čez Muro in okoliške mrtvice do Goričkega in Lendavskih goric. Lastniki, družini Dervarič in Božič, živijo na drugi strani Mure, v naselju Dolnja Bistrica, kjer imajo kmetijo, s katere so pridelki in izdelki, ki jih ponujajo gostom.
Turistična kmetija je v Koprivi, ki pa ne peče, ampak ponuja veliko lepega in zanimivega, pravi Jani Božič. Obdelujejo dva hektarja vinogradov: »Ob svojih vinih obiskovalcem ponudimo tudi sokove, ki jih prav tako sami naredimo. Registrirano imamo tudi žganjekuho in izdelujemo likerje in druge žgane pijače.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Horoskop) Kaj vam zvezde napovedujejo v prihodnjih dneh?
Preberite aktualno napoved.
Hišo med vinogradi so kupili leta 1997, jo obnovili in namenili za turistično dejavnost. To je bil čas razcveta turizma na kmetiji v pokrajini ob Muri, kar sta spodbujali tudi lokalna skupnost in država. Že prej so se ukvarjali z vinogradništvom. Jani pravi, da je poslopje zgrajeno na vinski kleti, stari sto let, v gostinskem delu turistične kmetije pa so postavili stiskalnico, staro prav toliko. »Domačija je opremljena z različnimi starimi predmeti, med njimi je postelja, izdelana prav tako pred več kot stoletjem.« V osrednjem prostoru lahko sprejmejo petdeset gostov, v treh sobah pa lahko prenoči deset gostov. Ob hiši je še prostor za piknike.
Njihova vina in drugi izdelki so v preteklosti dobili vrsto priznanj na ocenjevanjih. Med vini prevladujejo sivi pinot, sovinjon in šardone. Na mizi so najpogosteje suhomesnate jedi: narezek, meso iz tünke, klobasa s hrenom in vinogradniška južina. Pečejo tudi prleške in prekmurske pogače. Ob odhodu si lahko gostje kupijo izdelke iz doma pridelane zelenjave in sadja: jabolčni sok, likerje, orehovo in bučno olje, žganje, jabolčni kis, marmelade in drugo. Te izdelke Jani in Simona prodajata tudi na sejmih po Pomurju in drugod po Sloveniji. Med drugim sodelujeta na prireditvah Narava in zdravje v Ljubljani in Sladka Istra v Kopru.
Simona pravi, da so Slovenci in Hrvati ob meji v zelo dobrih odnosih, vendar je malo hrvaških turistov in izletnikov. Največ je obiskovalcev z različnih območij Slovenije, povečuje pa se število tranzitnih gostov, ki prenočijo, pojedo kaj domačega in nadaljujejo pot. »Več je tudi kolesarjev, ki se odpravijo na krajše ali daljše ture po okolici turističnih središč. Tudi taki, ki prikolesarijo iz Varaždina ali avstrijske Radgone.«
Jani je tudi predstavnik pomurskih turističnih kmetij v upravnem odboru Zveze turističnih kmetij Slovenije. Lastniki turističnih kmetij v pokrajini ob Muri ugotavljajo, da imajo v sosednjih državah več podpore države in lokalnih skupnosti, pri nas pa jim nalagajo vse več obveznosti, kar pomeni več papirologije in birokratskih zahtev. »Število turističnih kmetij v Pomurju že od začetka recesije stagnira. Po gospodarski rasti v državi se njihovo število ni povečalo. V zadnjih letih jih je nekaj zaprlo vrata, nekaj pa se jih je lotilo te dejavnosti. Če bi bile možnosti za to dejavnost boljše in v Pomurju več gostov, bi jih bilo gotovo več.«