Na vrhuncu letošnje turistične sezone, ki naj bi bila po nekaterih pričakovanjih rekordna glede obiska in prihodkov, so iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije sporočili žalostno novico-zaradi neuspešnih pogajanj z delodajalci je panoga po 25 letih ostala brez kolektivne pogodbe, ki jo bodo sicer podpisali v sredo. Zatikalo se je predvsem pri vprašanju plačila presežnih ur. Teh se je po navedbah sindikata med zaposlenimi v turizmu že v prvi polovici leta nabralo za več kot 500 tisoč. »Teh ur ne bodo mogli nikoli v celoti izkoristiti, ker je ljudi, ki bi delali v gostinstvu, premalo,« pravi generalna sekretarka sindikata Karmen Leban. »Dokler bodo plače sobaric pod minimalno plačo, pod 630 evrov mesečno, dokler bodo natakarji pri vseh presežnih urah plačani pod 750 evrov mesečno in kuharji pod 850 evrov, se stanje na trgu dela ne bo popravilo. Novih kadrov, tudi tujih, ne bo,« pravi in dodaja, da bodo v tem primeru v turizmu še naprej prevladovale prekarne oblike zaposlitve.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Država, ki je lastnik 43 odstotkov slovenskega turizma, bi morala po mnenju sindikata vlagati v delavce namesto v zidove. Delodajalci tako sprva niso bili pripravljeni na dogovor o povečanju cene presežne ure s 30 na 45 odstotkov osnovne urne postavke plače delavca, kar bi v praksi pomenilo za 30 centov več za ure, ki so bile oddelane preko rednega delovnega časa in jih delavci ne bodo mogli izkoristiti. V sindikatu še zahtevajo, da delodajalci izplačajo vse presežne ure še ta mesec, in sicer najmanj za 30 odstotkov več od vrednosti osnovne urne postavke, saj se je s prvim julijem izteklo zakonsko določeno referenčno obdobje za izravnavo presežnih ur. V sindikatu so prepričani, da turistična sezona uspeva le zato, ker so v ozadju ljudje, ki delajo 12 ur in več na dan. »Brez zakonsko določenih odmorov in počitkov skrbijo za dobro počutje gostov in za Slovenijo kot top turistično destinacijo v Evropi.« Kadrov v panogi po mnenju sindikata primanjkuje tudi zaradi ravnanja nekaterih slovenskih direktorjev, ki vodijo največje turistične družbe v državni lasti. »Na to opozarjamo že več kot pet let. Vse to resno ogroža razvoj slovenskega turističnega gospodarstva.«
V Pomurju turizem po podatkih Pomurske gospodarske zbornice predstavlja 2,7 odstotkov vseh prihodkov v gospodarstvu regije, ki jo letno obišče skoraj milijon turistov ali devet odstotkov vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo.
Rešitev za nastalo situacijo je po mnenju sindikata na dlani: »Povečanje plač, takojšnje plačilo vseh presežnih ur, ureditev delovnega časa in spoštovanje vseh delavk in delavcev, ki delajo v turističnih podjetjih. Seveda pa tudi podpis kolektivne pogodbe dejavnosti in začetek partnerskega sodelovanja s civiliziranim socialnim dialogom in novimi pogledi na položaj zaposlenih v slovenskem turizmu.« Kolektivno pogodbo bodo poleg sindikata podpisali še predstavniki sekcije za gostinstvo in turizem pri Združenju delodajalcev Slovenije in Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Lebanova še napoveduje, da bodo v sindikatu takoj ob koncu letošnje sezone in znanih rezultatih dali predlog za zvišanje plač. »Pričakujemo, da se bodo delodajalci pravilno odzvali in spoznali, da so za pomanjkanje kadrov v gostinstvu krive nizke plače. Prepričani smo, da bodo tudi delavci dobili del kolača uspešne letošnje sezone.« V sindikatu v primeru neuspešnega zaključka pogajanj niso izključili niti možnosti stavke. Pri tem Lebanova še dodaja, da bi turistična podjetja morala poravnati svoje obveznosti do zaposlenih, tudi za čas brez kolektivne pogodbe, na kar so delodajalce opozarjali. »Nova kolektivna pogodba ne more veljati za nazaj, presežne ure bodo morali vse plačati, če ne, bo inšpekcija naredila svoje.«