Na Stari Cesti v ljutomerski občini, na griču dober kilometer od regionalne ceste Ljutomer–Ormož, stoji njihov turistični objekt, poimenovan Turizem na podeželju Tompa.»Najdete nas v prijetnem podeželskem okolju, stran od mestnega vrveža. Z letne terase se razprostira čudovit razgled na zeleno pokrajino v dolinici pod nami pa vse tja do Jeruzalema, za katerega pravijo, da je biser naše pokrajine. Ob domači hrani in žlahtni kapljici se lahko predajate kulinaričnim užitkom. Ob hladnih večerih se ogrejete ob kaminu in zaužijete domači kruh, krapec ali kvasenico.« S temi besedami Tompovi na svoji spletni strani vabijo goste v ta prelep predel Prlekije, oddaljen od prleške prestolnice le nekaj več kot deset kilometrov. In njihovo povabilo ne ostaja le pri lepo zapisanih besedah, ampak to gost pri njih res doživi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Tompovi so vrsto let obdelovali vinograd na Stari Cesti, ker pa so potrebovali nekoliko večjo klet za zorenje vinske kapljice, so leta 2003 začeli iskati rešitve za gradnjo primernega objekta. »Imeli smo premalo vinograda, da bi lahko vino plasirali na tržišče, zato smo iskali možnost, da bi to vino prodali na domačem dvorišču. Naročili smo projekte, na razpisu pa prejeli sredstva in 1. septembra 2005 zasadili prvo lopato. Odprtje vinske kleti in jedilnice, ki lahko sprejme do 60 gostov, je bilo 3. novembra 2007,« spregovori o začetkih Nada Tompa, ki za celovito turistično ponudbo na enem kraju skrbi z možem Brankom in sinom Črtom.
Vse podrobnosti skrbno načrtovali
Pogled na lepo urejen turistični objekt ustavi dih. Vse podrobnosti so bile skrbno načrtovane, Tompovi pa so izvedbo prepustili domačim mojstrom. Vsak je dal svoj doprinos, s čimer je prleška pokrajina dobila turistično nastanitev, ki vabi k ponovnemu obisku.Zakonca Tompa sta prva leta izvajanja te dejavnosti usklajevala službene obveznosti in delo v turističnem objektu, po upokojitvi pa sta se povsem prepustila delu v turizmu. Do leta 2014 so imeli izletniško kmetijo, nato pa uresničili idejo, za katero ob odprtju še niso imeli poguma. Uredili so prenočišča. »Tako zdaj gostom v petih sobah, ki zaradi veliko lesa dajejo dodatno toplino prostoru, ponujamo 16 ležišč. Zraven smo uredili še savno,« nadaljuje pogovor Nada, ki pravi, da je zelo pomemben prvi stik z gostom. »Moraš se jim povsem prepustiti. Potrebujejo te ves dan. Želijo pristnost, domačnost. Med bivanjem pri nas so del družine.«
Preden so na tržišču ponudili tudi prenočišča, so jih v večini obiskovali domači gostje, zdaj pa imajo vedno več tujcev. Prihajajo celo iz Južne Afrike, Švedske in Nizozemske, v zadnjem obdobju pa pri njih letuje vedno več Italijanov in Avstrijcev. »Za nas je izredno pomembno, da se gostje vračajo. To pomeni, da so bili pri nas zadovoljni in so dobili to, kar so iskali. Poleg tujcev imamo tudi veliko gostov iz zahodnega dela Slovenije. Predvsem Primorci pridejo izredno radi. Želijo si oddih v prelepem, mirnem okolju. Svojo sprostitev najdejo tako na terasi, ki ponuja izvrsten pogled lepe vedute, kot tudi na sprehodih med vinogradi, po travnikih in gozdovih. Tukaj so kraji, kjer srečajo srno ali zajca, zjutraj pa jih prebudi petelinje petje ali regljanje žab v bližnji mlaki. Vse to so nekateri v svoji mladosti doživeli in zdaj, ko se iz mestnega vrveža vračajo k nam na podeželje, ponovno obudijo spomine na otroštvo,« nadaljuje Tompova.
Tako kot na drugih destinacijah po Sloveniji je tudi v Prlekiji vedno več kolesarjev, ki se s kolesom odpravijo po vinorodnem območju. »Cestna infrastruktura v naših krajih je iz leta v leto boljša, želeli bi si le, da bi dobili kolesarsko stezo do kopališča Bioterme v Moravcih v Slovenskih goricah. Naši gostje namreč tja zahajajo na kopanje. Ni potrebna asfaltirana kolesarska pot, le takšna, da ne bodo del preostalega prometa in se bodo počutili bolj varne.«
Povprašujejo po lokalnih specialitetah
Tompovi slovijo po izvrstni domači hrani. »Gostje želijo poskusiti naše, lokalne specialitete. Prleška tünka, ajdov krapec in gibanica so naša pristna kulinarika, ki jo imamo vedno pri roki in jo najraje ponudimo obiskovalcem. Ko poskusijo, so navdušeni. Tudi koruzni žganci z ocvirki za zajtrk so nekaj posebnega in vedno dobrodošli pri gostih, ki seveda želijo tudi izvedeti postopek priprave. Z veseljem so lahko zraven, ko pripravljam te jedi. Nedavno si je možakar zaželel biti zraven pri peki kruha. Vse to jim ostane v nepozabnem spominu, zato se tudi radi vračajo k nam,« doda Nada, ki na domačem vrtu pridela vso sezonsko zelenjavo, na manjši njivi pa imajo žito. Zrnje odpeljejo v mlin, pridobljena moka pa je sestavina za kruh, razne testenine in njoke. Tudi različno sadje iz sadovnjaka in grozdje iz vinograda, po katerih z veseljem sežejo gostje, dajeta dodaten občutek domačnosti.
Na Stari Cesti je izredno aktivno tamkajšnje turistično društvo, ki skrbi za urejenost kraja, obenem pa je s številnimi projekti poskrbelo, da obiskovalcem ni dolgčas. Tako si lahko ogledajo cimprano hišo, obnovljene čebelnjake, lesene stiskalnice za grozdje, globoke vodnjake, antične gomile in rimske novce, obnovljen ruski vodnjak, Vihrov muzej starodobnikov ter od nedavnega tudi šest obnovljenih mlak, ki so posebnost teh krajev. »Pri nas se za vsakogar nekaj najde. Sicer pa niso daleč tudi druge znamenitosti tako na desnem kot tudi levem bregu reke Mure. Naši gostje se odpravijo med drugim na enodnevni izlet na Goričko, zaradi bližine pa obiščejo tudi sosednje tri države,« je dodala Tompova, ki z možem in sinom zdaj največ časa posveča največjemu opravilu v vinogradu – trgatvi. »Letošnje leto je bilo zaradi vremenskih razmer posebno. Veliko več časa je bilo treba preživeti v vinogradu in budno spremljati grozdje. Za dobro vinsko kapljico bo znova velikega pomena delo v kleti,« povesta Branko in Črt, ki obdelujeta 4.000 trt, na katerih zori grozdje različnih sort. Kakšen bo novi vinski letnik, bodo njihovi gostje lahko preizkusili novembra ob prazniku sv. Martina, ko bodo na Stari Cesti na tradicionalen način prikazali krst mošta in postregli z mladim vinom.
