Leto 2024 je bilo za slovenski turizem novo poglavje uspeha, sta poudarila državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež ter direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj. Kljub gospodarskim in okoljskim izzivom se je nadpovprečna rast turističnih prihodov in prenočitev v Sloveniji nadaljevala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Začenjajo tudi črno-bele, vstop na tekmo bo prost
Vodilna ekipa po jesenskem delu prvenstva bo v petek gostila Primorke.
Ustvarjenih je bilo 6,58 milijona prihodov turistov, kar je za 6,3 odstotka več kot leto prej. Število prenočitev se je povečalo za 4,5 odstotka na znova rekordnih 16,85 milijona, je objavil statistični urad.
Slovenija je tako že drugič presegla raven predkoronskega leta 2019. Domači turisti so ustvarili 4,7 milijona prenočitev, tuji pa kar 12,15 milijona, kar je 72 odstotkov vseh nočitev. Nemški gostje ostajajo vodilni med tujimi obiskovalci, saj so lani ustvarili skoraj dva milijona prenočitev, kar je za štiri odstotke več kot leta 2023. Na italijanskem in avstrijskem trgu dosegamo stabilno rast, medtem ko hrvaški gostje izstopajo z 41 odstotki prenočitev v zimskih mesecih. Opazno je tudi povečanje na višegrajskih trgih, pri čemer je Poljska ustvarila 19-odstotno letno rast, Slovaška pa 11-odstotno. Posebej obetavni so rezultati s trga ZDA (18-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023) ter ponovno zanimanje gostov iz Kitajske in Japonske.
Frangež je ob tem spomnil, da bo ministrstvo s številnimi razpisi še naprej podpiralo investicije v infrastrukturo, prenove nastanitvenih objektov ter razvoj turističnih produktov, s poudarkom na trajnostni preobrazbi. Konec lanskega leta je bil objavljen javni razpis za sofinanciranje vlaganj v izboljšanje turističnih nastanitev, vreden več kot 15 milijonov evrov. Skupaj z razpisom iz leta 2022 bo tako za investicije v nastanitvene kapacitete namenjenih 58 milijonov evrov. Hkrati bo, kot so poudarili na ministrstvu, potekal nadzor nad izvajanjem 44 projektov s prejšnjega razpisa, na katerem so bili uspešni tudi številni turistični projekti iz Pomurja. Po napovedih ministrstva je v pripravi še razpis za sofinanciranje turističnih projektov v vzhodni kohezijski regiji, kamor sodi Pomurje, predvsem na področju kulturne dediščine in razvoja destinacijskih turističnih produktov.
Kadri ostajajo težava
Čeprav so bili rezultati na državni ravni že drugo leto zapored rekordni, žal tega ne moremo trditi tudi za pomurski turizem. Nezadovoljni pa vseeno ne moremo biti. Še vedno sicer nismo dosegli rezultatov kot v rekordnem predkoronskem letu 2019, ko smo v regiji našteli milijon in sedemdeset tisoč prenočitev ob okoli 346 tisoč turističnih prihodih, toda prvič po letu 2019 smo lani presegli magično mejo enega milijona ustvarjenih prenočitev v regiji.
Po mesečnih podatkih statističnega urada, pri čemer se bodo končne letne številke še nekoliko razlikovale, je Pomurje v minulem letu obiskalo skoraj 320 tisoč turistov, ki so skupaj ustvarili 1.000.014 prenočitev, kar pomeni 4,6 odstotka več prenočitev kot leta 2023 in skoraj enak obisk. To kaže na rahlo izboljšanje povprečne dobe bivanja. Razdelitev gostov na domače in tuje kaže, da so domači turisti še vedno prevladovali, saj so ustvarili 58 odstotkov vseh prenočitev. V primerjavi z letom prej je število prihodov domačih gostov naraslo za približno dva odstotka, medtem ko je pri tujih gostih ta rast nekoliko višja, približno 6-odstotna. Pomurje tako ostaja bolj priljubljeno med domačimi turisti, vendar so podatki o rasti med tujimi gosti spodbudni.
Uroš Kamenšek, prvi mož Pomurske turistične zveze, pravi, da je dobre rezultate pomurskega turizma po tihem pričakoval, saj se je že sredi leta nakazovalo, da bo milijon prenočitev dosegljivih. »Seveda pa so to samo gole statistične številke. V uvidu je treba imeti še tiste veliko bolj pomembne. Ciljam na dodano vrednost na zaposlenega, število zaposlenih in kakovost izvajanja gostinsko-turističnih storitev,« opozarja Kamenšek in še posebej spomni na žgočo kadrovsko problematiko v turističnem sektorju. Kot dodaja, v gostinsko-turistični dejavnosti ne morejo in niti ne smejo računati na digitalizacijo in robotizacijo procesov, zato bo človeški dejavnik vselej pomemben in potreben.
Ines BalerUroš Kamenšek, prvi mož Pomurske turistične zveze, pravi, da je dobre rezultate pomurskega turizma po tihem pričakoval, saj se je že sredi leta nakazovalo, da bo milijon prenočitev dosegljivih.
