»Občutek, da ni ponoči na gradu nikogar drugega in da je zjutraj, ko se zbudiš, grad čisto tvoj, je neprecenljiv.« »Samota, mir, nebo, polno zvezd, kot ga lahko vidiš le daleč od umetne svetlobe.« »Lokacija nas je pustila brez besed – dobesedno.« »Enkrat v življenju biti graščak – to morate doživeti.« To je samo nekaj komentarjev gostov, ki so prenočili v sobah v gradu pri Gradu na Goričkem, kjer povpraševanje po prenočitvah raste. Na voljo so štiri sobe, oddajajo jih od 1. marca do 31. oktobra. Preostali del leta so zaprte zaradi varčevalnih razlogov in zmanjševanja ogljičnega odtisa. Kot so nam povedali v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, so prvi gostje na gradu prenočili leta 2016. Največ prenočitev ustvarijo julija in avgusta, večina gostov pa ostane noč ali dve. V letu 2018 je do konca junija na gradu prenočilo 33 odraslih in 5 otrok, ki so skupno ustvarili 48 prenočitev, v tem obdobju so organizirali tudi tri poroke. Letos je do konca junija na gradu prenočilo 90 gostov, 83 odraslih in 7 otrok, ki so skupaj ustvarili 120 prenočitev, izvedli pa so že tudi štiri poroke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Prenočevanje v grajskih spalnicah je namreč privlačno tudi kot poročno ali druge vrste darilo, za kar izdajajo darilne bone z veljavnostjo enega leta. Število prenočitev se je torej v letošnjem letu (do konca junija) več kot podvojilo. Sobe oglašujejo na spletni strani in na socialnih omrežjih, gostje pa jih lahko rezervirajo tudi neposredno pri Javnem zavodu Krajinski park Goričko in na drugih portalih, kjer ponujajo nastanitve. Gostijo od mladih družin do starejših, tako tujce kot domačine, sobe pa oddajajo tudi gostom, ki prispevajo k strokovni izvedbi konferenc ali s predavanjem k ozaveščanju javnosti s področja ohranjanja narave, kulturne dediščine in vzdržnega, sonaravnega razvoja Goričkega. Med tujci so gostje iz Združenih držav Amerike, Avstrije, Ukrajine, Švice, Madžarske, Nemčije, Belgije, Makedonije, Italije in celo Malezije. Gostje torej pridejo k njim predvsem zaradi miru in odmaknjenosti, ki ju bo sodobni človek čedalje pogosteje iskal, hkrati pa je grad dovolj blizu vseh znamenitosti, term in kopališč.
Manj enodnevnih obiskovalcev
O zasedenosti turističnih zmogljivosti smo povprašali tudi Pomursko turistično zvezo (PTZ), ki že ima uradne podatke za prvih pet mesecev letošnjega leta. Za poletno sezono pa je predsednik PTZ Uroš Kamenšek ocenil, da bo na nivoju lanske. »Kljub temu da imamo statistično eno najtoplejših poletij, nam vreme nagaja pri obiskih enodnevnih obiskovalcev, ker so bili konci tedna večinoma deževni ali je bila vsaj napoved taka in zato niso prišli.« Rasti v pomurskem turizmu letos torej ni, vsi upajo, da bodo dosegli enako realizacijo kot lani. »Se pa lahko pohvalimo, da smo lani v Pomurju prvič presegli milijon prenočitev, bilo jih je 1.070.270.« Število zajema vse vrste nastanitev, od zasebnih do hotelov. V prvih petih mesecih letos je bilo po podatkih PTZ za 9,8 odstotka več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Takrat je bilo 367.484 prenočitev, letos pa 403.533. Še vedno se glavnina ustvari v termalnih središčih oziroma t. i. zdraviliških občinah. Teh prenočitev je čez 90 odstotkov, ustvarjene pa so v šestih občinah (Moravske Toplice, Radenci, Veržej, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota). Preostalih 10 odstotkov prenočitev je porazdeljenih po drugih občinah, pri čemer gre večinoma za zasebne zmogljivosti. Kamenšek poudarja, da se poleg termalnih krajev razvija tudi Goričko, predvsem Občina Šalovci, kjer so nove prenočitvene zmogljivosti pridobili v Peterlougu, in Občina Hodoš, ki ima hostel, tega pa bodo prihodnje leto zgradili tudi v Občini Puconci, ki je bila uspešna na razpisanem projektu. V porastu je razvoj butičnih apartmajev. Okrog 54 odstotkov prenočitev v Pomurju ustvarijo domači gostje, preostalo pa tujci, med njimi prevladujejo turisti iz Avstrije, Nemčije, na tretjem mestu pa so Čehi, ki so prehiteli tako Italijane kot Hrvate. »Kar pa se tiče profila turistov, so med šolskimi počitnicami to predvsem mlade družine, v zimskih in pomladnih mesecih gre največ za skupinske goste, vsako leto pa zaznavamo porast števila individualnih, konectedenskih gostov, to so predvsem kolesarji, pohodniki in avanturisti, ki raziskujejo našo regijo,« dodaja Kamenšek, ki opaža tudi, da se zelo razvija kolesarski turizem. »Tudi občine se čedalje bolj zavedajo trajnostne mobilnosti, v kar spada tudi kolesarski turizem. Murska Sobota in Ljutomer imata na primer že razvito strategijo trajnostne mobilnosti, kar je pohvalno.«
Kar se tiče obiskanosti turističnih točk, se Kamenšek navezuje na že omenjeno trditev, da je kljub statistično enemu najtoplejših poletij število enodnevnih obiskovalcev na nivoju lanskega obiska. »Teh turistov je po moji oceni celo manj kot prejšnja leta. Turizem je pač zelo odvisen od vremena. Pozna se, kot že omenjeno, v obisku kopališč – če ni sonca, ni kopalcev. Enako je s pohodništvom, kolesarstvom, spusti po Muri. Vendar imamo razvito ponudbo, ki privablja goste tudi v vremensko slabših dneh: velnes, gastronomija, muzeji, galerije, Expano …« Pri gastronomski ponudbi vidi Kamenšek manjši problem na Goričkem, kjer so v preteklosti imeli veliko dobrih gostiln, mladi pa posla žal niso peljali naprej. »Ima pa Goričko drug potencial – mir. Tudi promet ni gost, zato je odlično za razvoj kolesarskega turizma. Sam prav z veseljem gledam vedno več kolesarjev na Goričkem. Tudi hribi danes niso več problem, saj so električna kolesa postala dostopnejša. Mislim, da imamo ravno v tem največjo priložnost za razvoj.« Meni, da je še veliko prostora za povezovanje. V zahodnem delu Goričkega so se ponudniki sicer že povezali, »vendar so se na stopnji, ko bi morali začeti intenzivneje delati, ustavili. Potrebujejo strategijo za trženje«. Goričko, kjer je še ogromno avtentičnosti, ima torej potencial za razvoj butičnega turizma. »Videli pa bomo, kako se bodo občine odločile, vse je namreč odvisno od njih,« sklene Kamenšek.
