Turška glava v zidu negovskega gradu je lahko velik magnet

Čeprav je negovski grad postal v zadnjem letu zelo priljubljeno prizorišče pri organizatorjih poslovnih srečanj, praznovanj, simpozijev, porok in drugih dogodkov, za turistično ponudbo v Občini Gornja Radgona velja podobno kot za nacionalno turistično ponudbo: poudarjene so le posamezne zanimive točke.

Osnova so dobre zgodbe

Da bi dediščino v prihodnje čim bolje in pravilneje vključevali v ponudbo kulturnega turizma, so ob letošnjem svetovnem dnevu turizma na negovskem gradu pripravili delavnico z naslovom Interpretacija dediščine v kulturnem turizmu, ki jo je vodila izkušena etnologinja Janja Sivec:

»Uporabljam metodologijo, ki jo lahko implementiramo na katerem koli področju, tudi za naravno dediščino. Jaz le dajem orodja tistim, ki imajo dobre informacije o tej dediščini, jim pomagam, da bi lahko izboljšali interpretacijo te dediščine, zato imamo na delavnici tako pester izbor udeležencev, da bi znali kulturno dediščino ponujati in predstavljati drugače, kajti v Sloveniji je prav to velika težava. Iz letošnjega primera Bleda in ponesrečene izjave vodilnih vidimo, da so posamezne točke v Sloveniji preveč poudarjene, in to v vseh strategijah in promocijskem gradivu. Druge točke, ki so prav tako zanimive, pa so ostale v ozadju. Mislim pa, da je prav zdaj priložnost, da se tudi te predstavijo, ker je vse več takih gostov, ki ne prenesejo množice in iščejo neke druge zgodbe, predvsem avtentičnost, da uporabimo in ponudimo res tisto, kar na terenu že je. Dobre zgodbe so vsekakor osnova.«

Neizkoriščene možnosti negovskega gradu

Tudi zavod Kultprotur Občine Gornja Radgona želi v prihodnje take zgodbe, povezane s posebnostmi, dediščino ali dogodki, vključiti v turistično ponudbo. Prav grad Negova ponuja pravo bogastvo še neizkoriščenih priložnosti. Zadnje leto je obnovljen del graščine postal izjemno priljubljen in ga najemajo podjetja iz raznih slovenskih mest – najemnima pripada državi, uporabnina pa občini, je pojasnila razmerje pri upravljanju negovskega gradu vršilka dolžnosti direktorja Kultprotura Tatjana Kotnik. To razmerje bo v prihodnje določeno z novo pogodbo.

»Grad Negova, ki ga je lani obiskalo okrog 11 tisoč gostov, želimo še bolj promovirati, saj skriva veliko zanimivosti, ki še niso predstavljene javnosti. Notranji najstarejši del gradu z izjemno lepim dvoriščem in delno restavrirano kapelico je pravzaprav največja zgodovinska dragocenost. Radi bi zaščitili zidove toliko, da bi se lahko po 'gankih', sobanah in dvorišču varno sprehajali tudi obiskovalci. Ena večjih zanimivosti je tudi 'turška glava', ki je vzidana v zid. Predstavniki kulturnega ministrstva so si ogledali objekt in se z našo idejo strinjali, kajti za celovito obnovo za zdaj ni denarja,« je povedala Kotnikova.

Če je novejši obnovljeni del gradu namenjen razstavam, je prav stari del gradu tisti, ki skriva največ zgodb. Ker bo leto 2018 leto svetovne kulturne dediščine, želijo v gornjeradgonski občini do takrat obogatiti tudi ponudbo negovskega gradu. Najprej bo treba v notranjem delu gradu obnoviti del strehe in urediti odvajanje vode, odstraniti zemljo z notranjega dvorišča, da bodo zopet vidne velike kamnite plošče, nato pa bi ga lahko usposobili za izvajanje akustičnih koncertov in predstavitev fresk v kapeli. Tudi opremljeno jedilnico in kuhinjo želijo oddati ustreznemu najemniku. Prav tako bi radi večjo pozornost posvetili velikim možem, ki so bili doma od Negove: dr. Antonu Trstenjaku, Ivanu Krambergerju, pa tudi sodobnemu kiparju od Negove Mirku Bratuši, ki ustvarja in razstavlja že skoraj trideset let. Poleg slikarskih bi radi imeli na negovskem gradu tudi kiparske delavnice.