Slovenska franšiza je terapevtske obravnave pacientov po možganski kapi začela izvajati v Mariboru. Ko pride pacient na obravnavo, mu na glavo namestijo kapo z elektrodami, na roki pa namestijo druge elektrode, tako imenovano funkcionalno električno stimulacijo. Pacient nato na računalniškem zaslonu dobi povratno informacijo, ali si njegovi možgani pravilno zamišljajo gib roke. Če je gib pravilen, se s pomočjo električne stimulacije premakne pacientova roka, celoten gib pa vidi tudi na zaslonu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
»Sistem v obliki vmesnika možgani in računalnik združuje tri uveljavljene nevrofiziološke in fizioterapevtske koncepte. To so motorična predstava, navidezna resničnost in funkcionalna električna stimulacija v smiselno biološko povratno zanko,« je pojasnil Sergej Prosen, vodja slovenske franšize. V Sloveniji je predvidenih pet lokacij, na katerih bodo opravljali terapije. V naslednjih mesecih bodo odprli enoti v Ljubljani in na Primorskem. »Naš cilj je, da pacient nima več kot 30 minut vožnje do lokacije, kjer se izvajajo terapije. Preostale lokacije v državi bomo ocenili do konca leta, načrtujemo pa prihodnje leto mobilno enoto, s katero bi terapije izvajali v manjših krajih.« Med pacienti, ki terapijo že preizkušajo, sicer še ni Pomurcev.
Terapija je sestavljena iz 25 obravnav, ena stane 58 evrov, celotna vrednost terapije je tako 1450 evrov. Kot je poudaril Prosen, se bodo v slovenski franšizi trudili, da bi ohranili trenutno ceno. »Podpisali smo tudi pogodbo z eno od slovenskih zavarovalnic, ki krije del stroškov terapije za svoje zavarovance, v tem letu pa smo začeli tudi postopek vključitve terapije v sistem javne zdravstvene blagajne.«
Ena terapevtska obravnava, pred katero pacient opravi anamnestični pregled s testiranjem za oceno učinkovitosti terapije, traja 50 minut. Tedensko se lahko izvede od tri do pet terapij, v vsaki terapevtski obravnavi pa sta dva treninga, med katerima je dvominutni odmor. »V času izvajanja celotne terapije si pacient približno šesttisočkrat predstavlja gib roke ali noge. To je približno enako število, kot ga otrok potrebuje, da se nauči hoditi. V možganih se tako ustvarijo nove povezave, kar pomeni, da se pacienti določenih gibov ponovno naučijo,« je še pojasnil Sergej Prosen.