Od 15. marca lahko čezmejni delavci prehajajo mejo samo z dokazilom o negativnem izvidu testiranja na koronavirus, ki ne sme biti starejše od sedmih dni. Slovenska vlada je ta ukrep ponovno sprejela prve dni marca – pred tem v začetku februarja z uvedbo z danes na jutri, a ga je nato po enem samem dnevu veljavnosti preklicala. S takšnim ravnanjem država povzroča pravo zmedo, s sprejemanjem ukrepov pa na podjetja prelaga tudi del odgovornosti in stroškov za omejitev širjenja okužb.
Podjetju naložena »nova« dejavnost
V zadnjem letu so postale dodatne obveznosti, povezane s testiranji, v podjetju ustaljena praksa, pravi Sabina Sobočan, direktorica podjetja Varis. »Smo se pa v tem času srečevali z raznimi težavami. Na začetku je bilo ogromno nejasnosti, prepuščeni smo bili sami sebi, saj smo si morali sami pojasnjevati in razlagati vladne odloke, jih tedensko spremljati, ker so se venomer spreminjali,« je poudarila sobesednica. Ker podjetje izvaja dejavnost tudi na terenu, so morali spremljati še ukrepe in predpise v tujini, Nemčiji, Avstriji, Švici, kjer se razlikujejo še po deželah oziroma kantonih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Z novim odlokom vlade morajo torej skrbeti še za testiranje čezmejnih delavcev. Ti za prestop meje potrebujejo izvid testa z veljavnostjo sedem dni, delavci, napoteni na delo v tujini, pa izvid testa s prevodom rezultata, ki ne sme biti starejši od 48 ur. Da se vse to zagotovi in jemanje brisov poteka gladko ter hitro, delavci pa pravočasno dobijo izvide, je potrebna dobra organizacija, pove Sobočanova, in tudi dobra komunikacija z izvajalci testiranj.
90 PCR-testov in 200 hitrih
V Varisu imajo približno 50 dnevnih čezmejnih delavcev ter od 25 do 30 delavcev, napotenih na terensko delo. Za terenske delavce je treba opraviti približno 90 PCR-testov, za dnevne migrante 200 hitrih testov. Strošek testiranj znaša približno osem tisoč evrov na mesec.
»V letu 2020 so naši stroški, povezani s covidom, znašali 85 tisoč evrov, to so stroški nakupa razkužil, mask, termometrov, izvedbe testiranj, razkuževanja prostorov in postavitve zaščitnih pregrad. To pomeni približno 340 evrov na delavca. V tem letu ti stroški znašajo že 18 tisoč evrov,« poudari Sobočanova.
Vsaka napotitev delavca skrbno načrtovana
»Noben naš delavec ob prehajanju meje še ni bil napoten v karanteno. Vsako napotitev pravočasno in skrbno načrtujemo, da zadostimo vsem zahtevam, ki jih posamezne države predpisujejo za vstop na njihovo ozemlje, in da zaposlenim ne bi bila odrejena karantena v tujini in ne doma,« je povedal Jernej Zupančič, direktor ljutomerskega podjetja Cleangrad.
Če gre zaposleni v Belgijo ali na Nizozemsko, prej opravi PCR-test. Če pa gre v Avstrijo, sta dovolj hitri antigenski test, ki ga mora opravljati vsakih sedem dni, ter registracija za prehod meje, ki jo je treba opraviti prav tako vsakih sedem dni. Vsi ti delavci morajo testiranje opraviti še ob vrnitvi domov. Da so se izognili obvezni karanteni v nekaterih državah, je podjetje Cleangrad, katerega osnovna dejavnost je urejanje čistih prostorov tudi za farmacevtsko industrijo, pridobilo še pisna potrdila kupcev, da je njihovo delo pomembno v boju proti covidu.
»Pri opravljanju storitev smo vezani na pogodbene roke, ki jih moramo izpolnjevati,« še pove Zupančič, z odreditvijo karantene v tujini za zaposlene pa bi bilo njihovo doseganje oteženo.
V Cleangradu opravijo na mesec od 40 do 50 testov, od tega je več kot tri četrtine testov PCR. Cene teh so različne, gibljejo se od 50 evrov v Srbiji do 200 evrov na Nizozemskem. V primeru okužbe zaposlenega na terenu in odreditve karantene podjetje prevzame tudi stroške nastanitve in dodatnih testiranj. Vsem zaposlenim zagotavljajo tudi zaščitne kirurške maske in maske FFP2 ter razkužila za roke.
Plačajo storitev in izgubljen čas
Jemanje brisov za čezmejne delavce podjetja Carthago opravlja na sedežu podjetja Zdravstveni dom Murska Sobota. V prvih treh dneh veljavnosti novega odloka so izvedli testiranje za 90 zaposlenih.
»Če se bo testiranje izvajalo dlje časa in glede na to, da gre za mlad kader, ki v kratkem ne bo cepljen, bo to za podjetje pomenilo velik finančni zalogaj in časovno izgubo,« pove direktorica podjetja Sandra Županec. Testiranje namreč izvajajo med delovnim časom. Je pa to dodatno breme za tiste delavce, ki so razvrščeni v nočno izmeno in morajo prihajati na sedež družbe samo zaradi testiranja.
Potisnjeni v ta položaj
»Tudi mi v podjetjih bi radi, da se epidemija čim prej zajezi in da bi lahko spet delali v normalnih okoliščinah, toda država nas z ukrepi večkrat potisne v neki položaj: ukrepi so tu, podjetja zdaj pa plavajte,« pravi Branko Fijok, direktor podjetja Elektromaterial. Predpisovalci ukrepov tudi pozabljajo, da je za vsako izvajanje potrebna sprememba organizacije dela tako za delavce, ki morajo opraviti testiranje, kot tudi za celotno delovno skupino, katere člani so. Vse to terja spremljavo z drugačnim vodenjem evidenc in prilagajanjem računalniške programske opreme.
V podjetju Elektromaterial imajo zdaj devet čezmejnih delavcev, za katere testiranje izvajajo v sodelovanju z drugim podjetjem, poslovnih obiskov v tujino pa skorajda nimajo več.
Deset potrdil na delavca
"Za potrebe prehajanja državnih mej, občinskih mej, dela od doma, testiranj, napotitev, varstva otrok, poslovnih obiskov, policijske ure in drugih dejavnosti za nemoteno delovanje podjetja v času epidemije smo v letu 2020 izdali 2235 potrdil, odločb oziroma odredb. V povprečju torej skoraj 10 na delavca," pove Sabina Sobočan.