Prvo pesniško zbirko Marija z nami je odšla na tuje je objavil že leta 1945 v Lienzu. Odtlej je izdal skoraj 30 pesniških zbirk. Desetletja po vojni je veliko objavljal v slovenskih revijah v tujini, veliko v argentinskem Buenos Airesu. Leta 1960 je v Tokiu izdal zbirko Dober večer. To, kot so zapisali v utemeljitvi male Prešernove nagrade, ni le prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem, marveč tudi ena prvih pesniških zbirk sodobne slovenske poezije. Od leta 1995 je objavljal tudi v Sloveniji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, ki sta izšli leta 2012. "Njegova poezija se odpira harmoničnemu doživljanju japonske narave, človekovega mesta v kozmosu in - nazadnje - krščanske transcendence kot temeljnega ozadja vseh bitij, njihove lepote, globine ter nagovarjajoče moči, so tedaj zapisali v utemeljitvi nagrade.
Ob prejemu te kulturne nagrade je za Vestnik povedal, da čeprav že šestdesetletij živi na Japonskem, je s slovenstvom še vedno močno povezan. Korenine ostanejo za vedno, če tega močno ne zakoplješ v sebi. Vedno je ustvarjal in razmišljal tudi v slovenskem jeziku: "Šele ko se srečaš s tujimi jeziki, vidiš koliko ti jezik pomeni." O slovenščini pa, da je "lep gibčen jezik, zmožen zapletenih izrazov, v katerem se zlahka izražaš, in ko to ugotoviš, ga še bolj spoštuješ in ceniš". Potem pa je dodal: "Veste, včasih za to, kar v slovenščini poveš z besedo ali dvema, v japonščini rabiš cel stavek."
Kos je skoraj 40 let predaval klasično filozofijo na japonski univerzi Sofia v Tokiu in skoraj 60 let deloval kot misijonar med zapuščenimi otroci in brezdomci v predmestju Tokia. Od leta 1996 naprej je redno prihajal v Slovenijo ter predaval kot gostujoči profesor na Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Teološki fakulteti v Ljubljani in v zadnjih letih tudi na Katoliškem inštitutu.
Rodil se je 2. junija 1924 v Murski Soboti. Odraščal je v Mariboru. Ko so štajersko prestolnico med drugo svetovno vojno zasedli Nemci, so družino preselili v Srbijo, on pa se je umaknil v Ljubljano. Od tu so ga Italijani internirali v koncentracijsko taborišče Gonars. Po koncu vojne je odšel v Rim, kjer je leta 1953 doktoriral na papeški univerzi Gregoriana. Po posvečenju se je pridružil jezuitom in se na Irskem pripravljal na misijon na Japonskem, kamor je odšel leta 1956.