Umrla je pisateljica Karolina Kolmanič

V 91. letu starosti se je poslovila pisateljica in prevajalka Karolina Kolmanič. Je avtorica skoraj tridesetih knjig proze, romanov, povesti in kratke proze ter zbirke dramskih besedil za vse generacije, v katerih je tankočutno popisala zgodbe, ki jih je črpala tudi iz lastnih izkušenj in sodobnega časa. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke, na njeno pobudo so leta 1987 začeli knjige za bralno značko prebirati tudi učenci v Porabju, poučevala pa je tudi na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na v Murski Soboti.

Veliko je objavljala v različnih revijah in glasilih, njene prve knjižne objave pa segajo v šestdeseta leta, ko je leta 1968 pri Pomurski založbi izšlo njeno delo Sonce ne išče samotne poti, sledila so dela Srečno, srebrna ptica, Marta, Sence na belih listih, Sanje o zlatih gumbih in še druga, leta 2000 je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc, lani pa je izšlo delo Novele.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

V gosti megli, ki je zakrivala pogled in morda tudi zdravo presojo, je en trenutek končal tri mlada življenja.

(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči

Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?

Nataša Juhnov

Karolina Kolmanič se je redno udeleževala tudi srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Pri svojem pisanju je izhajala iz svojih osebnih izkušenj in razmišljanj. Ali kot so o njenem ustvarjanju zapisali na portalu Obrazi slovenskih pokrajin: »Tisto, kar je sama doživela, zna preoblikovati v berljive, pogosto napete zgodbe. Piše za vse generacije. Za tiste, ki šele vstopajo v življenje in katerih razumevanje zakonitosti življenja se šele začenja. Ženske, ki se zaposlijo, doživijo prvo resnejšo ljubezen in prvo razočaranje, nato pa morajo skrbeti za otroke in se same prebijati naprej. Na drugi strani so zrele, že starejše ženske, ženske z življenjsko modrostjo in izkušnjami, ki so tem prvim v veliko oporo in tolažbo. Tu so seveda tudi najstnice, še povsem neizkušene, ki zgolj iz neke trme ali predstav, da bi pri svojih letih že morale biti dovolj zrele, doživljajo trpka razočaranja in krute usode.« Piše še, da je v vsakem romanu Karoline Kolmanič mogoče najti pečat časa, v katerem je bil napisan.

kulturni-dom-gornja-radgona, razstava, karolina-kolmanič

Marina Vrbnjak

Karolina Kolmanič je še letos na kulturnem prazniku v Gornji Radgoni predstavila svoje zadnje delo.

Prevajala je dela iz tuje literature, in sicer dela Helge Blaschke-Pal, Martina Altwood, Enelie Paz Gomez in drugih, več njenih del je prevedenih v tuje jezike, nazadnje je v angleškem prevodu pri založbi Texture Press v ZDA izšla povest Srečno, srebrna ptica. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev ter dveh literarnih društev v Nemčiji, Plesse Bovenden v Göttingenu in Paul Ernst v Würzburgu.

A. Nana Rituper Rodež

Pisateljica Karolina Kolmanič z Laro Ivančič, na podelitvi Karolininih bralnih značk v Pokrajinski in študijski knjižnici leta 2018.

Leta 2018 so v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti prvič podelili Karolinino bralno značko, ki je namenjena odraslim z motnjami v duševnem razvoju, ki težje berejo in težje razumejo prebrano. Avtorica je gojencem pomurskih varstveno-delovnih centrov pomagala napisati tudi samostojno zgodbo, katero so izdali v knjigi z naslovom Tu je doma ljubezen.