Filozof Igor Pribac, ki je med najvidnejšimi zagovorniki uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v Sloveniji, izpostavlja, da je za UTD poleg univerzalnosti, ki pomeni, da bi ga dobili vsi, značilno tudi dejstvo, da bi ga dobili dvakrat brezpogojno. Tistemu, ki ga prejme, namreč ni potrebno dokazovati, da ga je potreben, prav tako pa ni pogojen z določeno delovno obveznostjo za prejemnika UTD. Pribac poudarja, da se bo trg dela v prihodnosti še bolj krčil in da bo prisotnih še več nerednih-prekarnih oblik zaposlitve, ki so, kot pravi, včeraj še bile izjema, danes pa vedno bolj postajajo pravilo. Kot pravi, je past revščine danes v tem, da je lahko minimalna plača preblizu znesku socialne podpore. “Zato marsikdo presodi, da se mu bolj splača biti na državnih jaslih.” Po mnenju Pribca univerzalni temeljni dohodek predstavlja tudi ukrep, ki bi na nek način zožil manevrski prostor za delovanje klasičnih sindikatov, ki so po njegovih besedah večinoma proti UTD.
Tea Jarc iz sindikata študentov, dijakov in mladih brezposlenih Mladi plus pravi, da je tudi za sindikate ideja UTD vedno bolj privlačna, se pa, kot pove, bojijo, da je v Sloveniji, kjer bi po nekaterih izračunih UTD znašal 300 evrov, ne bi uvedli na pravilen način. Jarčeva poudarja, da bi uvedba UTD v Sloveniji pomenila ukinitev 16 socialnih transferjev. “Potem se vprašamo, ali bi bili ljudje res na boljšem, saj s 300 evri vsega tega ne bi mogli pokriti. Bojimo se tudi, da bi nekateri uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka izkoristili za razpad socialne države.” Socialna pomoč bo po novem znašala 385 evrov, pravi, kar je že več od predvidenega UTD, pa še to je premalo, da bi lahko kdo s tem preživel.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Med prejemniki priznanj za rejniško dejavnost tudi Pomurki
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je podelil priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti. Letošnje prejemnice so tri, med temi sta tudi Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconec.
Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, se sprašuje, kaj bi uvedba UTD pomenila za brezplačno izobraževanje v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju veliko večja naložba v prebivalstvo kot 300 evrov mesečnega dohodka. “UTD je velik odmik od tega, o čemer danes govorimo v Evropski uniji, ko mora posameznik narediti vedno več, da bi bil deležen socialnih transferjev.” Kampl poudarja, da je UTD liberalen koncept: “Saj se država več ne ukvarja s posameznikom, ko ta enkrat prejme UTD.”
Ekonomist Jure Lang, predstavnik aktivne politične mladine, meni, da UTD ne bi znižal družbene neenakosti, saj bi ga prejeli vsi, tako revni kot bogati državljani. Pilotna uvedba UTD bi se mu sicer zdela smiselna zaradi procesa avtomatizacije proizvodnje, ki pomeni, da bodo v prihodnosti roboti nadomestili nekatera delovna mesta, vendar se pri tem sprašuje, kdo bi tak ukrep financiral.
Pribac še pojasnjuje, da bi bogatejši državljani kljub temu, da bi bili tudi sami deležni UTD, preko davkov prispevali več za financiranje tovrstnega ukrepa, ki pa po njegovem mnenju nikoli ne bi mogel zaživeti v družbi, kjer delo ni pojmovano kot vrednota.
Več v prihodnjem Vestniku
