Na Gimnaziji Murska Sobota je potekalo 56. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na sklepno srečanje se je iz prvega kroga državnega tekmovanja, kjer je sodelovalo 750 osnovno- in srednješolcev s 442 nalogami, uvrstilo 230 raziskovalnih nalog z 19 raziskovalnih področij.
Preberite še: (FOTO) Na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev Slovenije prvo mesto in zlato pobrali tudi dve pomurski šoli
Med absolutnimi zmagovalci v Pomurju sta bili poleg raziskovalne naloge z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer tudi dve raziskovalni nalogi učencev z OŠ Sveti Jurij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Tudi letos so v Kraščih pripravili prav poseben kres
V Kraščih vsako leto pripravijo posebno kresovanje – kres prižgejo namreč na Ledavskem jezeru. Tako je bilo tudi letos. Po nagovoru cankovskega župana Danila Kacijana in krajšem kulturnem programu so vaščani postavili tudi mlaj.
Zoja Hanc, učenka 9. razreda, je v svoji nalogi ugotavljala mnenje mladih o epidemiji covida-19. »Za to temo sem se odločila, ker nas je epidemija spremljala skoraj dve leti in je zelo spremenila naša življenja. Mnenje mladih pa me prav tako zelo zanima, saj bomo mi tisti, ki bomo v prihodnje soodločali v svetu.« Tudi nanjo je epidemija vplivala, vendar predvsem v pozitivnem smislu, saj se je začela zavedati, kako pomembna sta svoboda in stik s prijatelji in družino.
V nalogi je raziskovala, kaj mladi na splošno menijo o epidemiji (sociološki vidik), zanimal pa jo je tudi osebni (psihološki) vidik doživljanja epidemije. Pripravila je anketni vprašalnik, obliko za študente in za srednješolce, ter vprašanja za intervju z zdravstvenim delavcem. V vzorec je vključila 192 študentov in 194 srednješolcev.
Ugotovila je, da ima epidemija za mlade veliko negativnih posledic oz. učinkov, npr. da so bili prikrajšani za socialne stike, da je bilo veliko stvari oz. dejavnosti prepovedanih, da niso mogli brezskrbno uživati študentskih let ... »Kljub temu pa so našli tudi nekatere pozitivne posledice – bolj so začeli ceniti svobodo, sami sebe so v tem času lahko bolje spoznali, spoznali so, kako pomembno je zdravje itd.«
Na podlagi rezultatov je izvedela tudi, da je večina mladih zase ocenila, da se drži higienskih in vladnih ukrepov. »Rezultat, ki me je presenetil, je, da se mladi niso strinjali s trditvijo, da lahko samo starejši in osebe z drugimi boleznimi težje zbolijo za covidom-19. Mislila sem, da se bodo s to trditvijo bolj strinjali, ko pa sem sama zbolela, sem ugotovila, da resnično lahko tudi mladi resneje zbolimo za to boleznijo.«
Večjih razlik med odgovori srednješolcev in študentov ni bilo, pokazalo pa se je, da so študenti na splošno bolj odgovorni, bolj zreli in imajo bolj jasen pogled na svet. »Osnovnošolcev v anketo nisem vključila, ker menim, da na njihovo mnenje še vpliva mnenje staršev,« je še dejala Zoja Hanc in dodala, da bi se na to tematiko dalo še raziskovati, saj bi lahko ugotavljali še mnenje odraslih.
Pogled z različnih vidikov
Devetošolec Nejc Mencigar in osmošolka Isabella Fartek sta se v svoji raziskovalni nalogi ukvarjala z izzivi rejništva. »Imam prijateljico, s katero sva se malo bolj zbližali v poletnih počitnicah. Na taboru sva se veliko pogovarjali in izvedela sem, da živi v rejništvu. Pa tudi Nejc pozna prijatelje, ki so v rejništvu,« je razloge za raziskovanje omenjene tematike navedla Isabella.
Zanimal ju je pogled na rejništvo z različnih vidikov, zato sta anketirala enajst otrok v rejništvu in devet rejnikov. Pri zbiranju podatkov jima je pomagala strokovna delavka CSD Murska Sobota Nataša Meolic, za kar sta ji zelo hvaležna. Za boljši vpogled v tematiko sta opravila tudi intervju s socialno delavko CSD Ljubljana in z mladostnico v rejništvu. Rezultati njune raziskave so pokazali, da se je večina anketiranih rejnikov za rejništvo odločila iz pozitivnih motivov (želja pomagati otrokom, ki so v stiski, veselje do dela z otroki …).
Socialna delavka CSD je povedala, da se v težavnih obdobjih lahko izkaže, da je bil prisoten tudi prikrit negativen motiv. Tako otroci v rejništvu kot tudi rejniki svoje medsebojne odnose ocenjujejo kot dobre, ljubeče in pristne. Tudi mladostnica, s katero sta opravila intervju, pravi, da ima s svojimi rejniškimi starši dober odnos, ki ga je zgradila s pogovorom in zaupanjem. Večina anketiranih otrok v rejništvu ima tudi rada svoje rejniške starše.
Tako kot vsaka druga stvar pa ima tudi rejništvo številne izzive oz. stresne situacije. Večina rejnikov in otrok v rejništvu je navedla, da so bili najbolj težavni prvi dnevi. Socialna delavka je omenila, da pogosto pride do težav tudi v času pubertete oz. najstniških letih. Rejniki in socialna delavka so kot izzive navedli še težave, povezane s šolo (učna neuspešnost, neopravičeno izostajanje od pouka …), težave v odraščanju (neupoštevanje mej in pravil …) in težave z zakonodajo. Omenjene izzive rejniki premagujejo s pomočjo strokovnjakov in podporo svoje družine.
»Otrokom v rejništvu sva med drugim zastavila trditev, ali bi se želeli vrniti k svojim biološkim staršem. To trditev so ocenili zelo nizko, kar pomeni, da si tega ne želijo. To naju je zelo presenetilo,« je povedala Isabella in dodala, da ju je na drugi strani pozitivno presenetilo, da večina anketirancev ocenjuje rejništvo kot dobro in pozitivno. »Zanimivo bi bilo raziskati še, kako rejništvo doživljajo odrasli, ki so bili kot otroci v rejništvu,« je povedal Nejc, Isabella pa dodala, da poleg tega tudi vidik bioloških staršev, ki so se na neki način »popravili«, o tej izkušnji.
Največja nagrada je znanje učencev
Vsi trije učenci so na tekmovanju mladih raziskovalcev sodelovali že drugič oziroma tretjič, Isabella in Nejc sta že lani prejela zlato priznanje na državnem tekmovanju. Vsi trije so se tudi strinjali, da takih rezultatov ne bi dosegli, če ne bi imeli pomoči in podpore svoje mentorice, šolske psihologinje Anite Fartek. Poleg nje je bila mentorica raziskovalne naloge o rejništvu tudi šolska pedagoginja Andreja Sraka.
»Strinjam se z mislimi gospoda, ki je na letošnji slovesni akademiji v okviru festivala IZUM prejel častni znak ZOTKS: mentorji smo tisti, ki uživamo in nam je največje veselje, ko vidimo, da se naši učenci oziroma dijaki nekaj naučijo. Nam sta največja nagrada njihov uspeh in njihovo znanje, tako da smo radi v ozadju, kar je tudi prav. V končni fazi sta delo in trud še vedno njihova. Mi smo tisti, ki spodbujamo, vodimo, usmerjamo. Mentor ne more delati naloge namesto učencev, oni morajo biti tisti, ki imajo energijo in voljo, da poleg rednega pouka, obšolskih dejavnosti, glasbene šole, treningov, ocenjevanja najdejo čas za raziskovanje,« je poudarila Anita Fartek.
Sodelovala tudi na mednarodnem tekmovanju
Isabella Fartek in Nejc Mencigar sta v tednu, ko sta se pripravljala na zagovor svoje naloge na državnem tekmovanju, sodelovala tudi na mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri – The International Conference of Young Social Scientists. Gre za tekmovanje učencev in dijakov, starih od 14 do 19 let, ki pokriva področja psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije. Letos je potekalo med 19. in 23. majem na daljavo iz Beograda.
Predstavljala sta svojo lansko raziskovalno nalogo Kakšna je vzgoja otrok v današnjem času. Za njima je ogromno priprav, saj je vse potekalo v angleščini. »Jezik je bil največji izziv, saj je njun prvi tuji jezik nemščina. Isabella se angleško uči drugo leto, Nejc prvo leto, pa še to zgolj kot izbirni predmet oz. drugi tuji jezik,« je povedala Anita Fartek. Tako so morali napisati čisto nov povzetek v angleščini, prevesti predstavitev in grafično oblikovati poster.
V soboto, 21. maja, je potekal glavni del – desetminutna predstavitev naloge in nato še desetminutno spraševanje ocenjevalcev, oboje v angleščini –, v nedeljo pa je sledila še predstavitev posterja. Čeprav odličja ob hudi konkurenci nista prejela, je bila to zanju, pravita, zelo dobra izkušnja.