vestnik

Ustanovitev ločenega lovišča Boreča ostaja pod vprašajem

Damjana Nemeš, 30. 6. 2022
A. Nana Rituper Rodež
Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je poudaril, da sprememb meja lovišč ne podpirajo. Foto A. Nana Rituper Rodež
Aktualno

Petrovska občina, v kateri leži večji del lovskega revirja, je soglasje dala, nato ga je preklicala. Kmetijsko ministrstvo se še ni opredelilo

Lovski revir Boreča je eden od štirih revirjev, ki jih upravlja Lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci. To obsega nekaj več kot 12.500 hektarjev površine, v njem delo opravljajo štirje profesionalni revirni lovci. Lovsko društvo (LD) Boreča je pred nekaj meseci na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vložilo pobudo, naj vladi predlaga ustanovitev samostojnega lovišča Boreča. To bi se raztezalo v enajstih katastrskih občinah, devet jih leži v Občini Gornji Petrovci, dve v Občini Puconci.


LD Boreča ustanovitev manjšega in ločenega lovišča v delu območja LPN Kompas Peskovci načrtuje že več let, 57 članov je sprožilo postopke, potem ko je leta 2019 civilna iniciativa Šalovci zbrala 1350 podpisov gospodinjstev v podporo statusni spremembi in celo ukinitvi LPN Kompas Peskovci, kar so podprli tudi svetniki petrovske občine. »Pri postopku ustanavljanja lovišča smo se zanašali na pozitivno mnenje občinskega sveta Občine Gornji Petrovci iz leta 2019 o ukinitvi LPN Kompas Peskovci ter na zbrane podpise civilne iniciative Šalovci. Od novembra 2019 do marca 2022 je bilo pripravljenih več različic lovišča Boreča, na koncu je obveljala zadnja, po kateri bi lovišče gospodarilo z 2950 hektarji površine,« je za Vestnik povedal Slavko Jauk, predsednik LD Boreča.
Predlagatelji ustanovitve lovišča so za soglasje, ki je sicer neformalno, zaprosili svetnike puconske in petrovske občine. Občina Puconci je soglasje dala, zapletlo pa se je v Občini Gornji Petrovci. Župan Franc Šlihthuber je 11. aprila letos v imenu občine dal soglasje k predlogu LD Boreča za ustanovitev lovišča Boreča v delu LPN Kompas Peskovci, tak sklep naj bi sprejeli člani občinskega sveta, čeprav o njem niso razpravljali. En mesec pozneje je MKGP poslal dopis, v katerem je zapisal, da do sprejetja ustreznega sklepa na seji občinskega sveta ni podlage za nadaljevanje postopka za ustanovitev lovišča. Poudaril je tudi, da je nestrinjanje med prebivalstvom veliko in zato ni možnosti, da bi ministrstvo izdalo kakršno koli pozitivno odločbo, hkrati pa je ministrstvo prosil, naj ne nadaljuje postopkov za ustanovitev lovišča.


Na zadnji seji gornjepetrovskega občinskega sveta so svetniki le imeli na dnevnem redu predlog LD Boreča. Županu so očitali, da ne more v imenu svetnikov dajati soglasja, če prej o tem niso niti razpravljali, nato pa to soglasje spet preklicati. Župan je na očitke odgovoril, da je soglasje napisal in podpisal v lastnem imenu.

lovišče boreča
Lovsko društvo Boreča
Ena od različic lovišča Boreča. Po zadnji različici bi lovišče obsegalo 2950 hektarjev površine. Foto Lovsko društvo Boreča


Na sejo je bil povabljen tudi Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), pod okriljem katerega je organizirano LPN Kompas Peskovci. Ta je pojasnil, da formalno lokalna skupnost sicer ne odloča o nastanku novega lovišča in o podeljevanju koncesije neki lovski družini za novo lovišče, je pa smer razmišljanja lokalne skupnosti pomembna in pristojno ministrstvo to pri odločanju tudi upošteva. Dodal je še, da ZGS ne podpira sprememb meja lovišč, saj za to nimajo strokovne podlage. Če bi se novo lovišče ustanovilo, lovski revir Boreča ne bi bil več pod okriljem LPN Kompas Peskovci, prav tako njihovi revirni lovci v novem lovišču več ne bi smeli loviti. Za to bi bili po novem odgovorni koncesionarji, ki bi jim bila za upravljanje lovišča podeljena koncesija. Ni pa nujno, da bi z ustanovitvijo lovišča Boreča koncesijo samodejno dobilo LD Boreča. Za koncesijo se namreč lahko potegujejo lovske družine, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Dokler torej koncesionar ne bi bil izbran, bi lovišče upravljal dosedanji koncesionar. Če novi izbrani koncesionar z loviščem ne bi ustrezno gospodaril, bi se mu koncesija odvzela in bi z loviščem ponovno gospodarilo LPN Kompas Peskovci ali pa bi bil izveden nov razpis.


Razočaranje je veliko
Tudi nekateri občinski svetniki so med razpravo izrazili kar nekaj pomislekov glede ustanovitve lovišča. Spraševali so se, kako bi LD Boreča, če bi dobilo koncesijo, zmoglo upravljati lovišče, glede na to, da gre za osebe, ki se z lovsko dejavnostjo ukvarjajo prostovoljno in le takrat, ko imajo za to čas. Prav tako so se spraševali, kaj se lahko zgodi, če bo uplenitev divjadi na območju morebitnega novega lovišča premajhna in bi se populacija divjadi še povečala. »Vprašanje je, kakšne probleme bodo imeli lastniki kmetijskih zemljišč zaradi škode po divjadi, na koga se bodo obračali za poplačilo škode in podobno. Še ena razlika je, pri nas škodo poravnavamo v denarju, veliko lovskih društev oziroma družin pa ima prakso, da škodo poravnavajo z žiti ali kar z divjačino, če denarja nimajo,« je še povedal Kovač. Po zakonu o divjadi in lovstvu je namreč upravljavec lovišča dolžan oškodovancu povrniti nastalo škodo po divjadi, denar za poplačilo škode pa dobi od prodaje mesa uplenjene divjadi in od prodaje trofej jelenjadi in srnjadi.


Občinski svet je po skoraj dvourni razpravi tajno glasoval o ustanovitvi lovišča Boreča. Na seji je bilo prisotnih dvanajst svetnikov, vsi so tudi glasovali. Ena glasovnica je bila neveljavna, šest svetnikov je glasovalo proti, pet pa za. Občinski svet Občine Gornji Petrovci tako ni sprejel soglasja k ustanovitvi novega lovišča, o svoji odločitvi bodo obvestili tudi pristojno ministrstvo. »Razočarani smo nad odločitvijo občinskih svetnikov. Glede na vso problematiko na terenu in na to, da so občine podprle ukinitev LPN Kompas Peskovci, je negativno mnenje tistih, od katerih bi to najmanj pričakoval, res razočaranje. Če so se tako odločili, bomo mi to odločitev spoštovali, prebivalcem na teh območjih pa bomo poslali zapis, v katerem bomo predstavili celoten potek dogajanja in trenutno situacijo. Videli bomo, kakšna bo reakcija ljudi, takrat pa bodo verjetno reagirali tudi občinski svetniki. Silili ne bomo nikogar, če to ni sprejemljivo za lokalno skupnost, vendar potem ne more nihče govoriti, kakšna krivica se prebivalcem tam dogaja. Po odločitvah svetnikov se namreč zdi, da je tam vse super in da divjad ne povzroča ogromne škode,« je razočarano odločitev komentiral Jauk.


Kaj bo zdaj z ustanovitvijo lovišča, še ni znano. »Večkrat sem pristojno ministrstvo pozval, naj torej izdajo negativno odločbo ali kakršen koli sklep že, da bi potem lahko postopek nadaljevali na upravnem sodišču, a ne dajo nič. Zadeva je torej odprta,« je še dejal Jauk.

TL
Lovsko društvo Boreča, ki ima razpoložljiva finančna sredstva za potrebe delovanja in izplačilo škode po divjadi, bi imelo v upravljanju objekt mejnega prehoda Martinje, hladilnico za shranjevanje uplenjene divjadi pa bi souporabljalo s sosednjima lovskima družinama, dokler si ne bi zagotovilo mobilne hladilnice. Foto Tadeja Lepoša
lovski-revir lovci boreča ld-boreča