Polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. To so nekatere ugotovitve raziskave Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), ki se je z anketiranjem voznikov posvetila nevarnemu pojavu v prometu, utrujenosti in zaspanosti za volanom. Poznamo različne dejavnike tveganja, ki lahko vodijo v prometno nesrečo. Poleg vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih nevarnih substanc ali uporabe mobilnih telefonov je zelo nevarna tudi zaspanost za volanom, so zapisali pri AMZS. Njihova raziskava je pokazala, da marsikdo med nami zaspanosti sploh ne jemlje kot težavo. Če se vozniki že počutijo zaspane, skušajo to premagati z odpiranjem oken, pogovorom s sopotniki ali poslušanjem radia bolj na glas. Strokovnjaki pravijo, da imajo takšni in podobni ukrepi le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti – edini učinkovit ukrep je spanje.
Zakaj za volanom postanemo zaspani? Po podatkih AMZS zaradi utrujenosti, če smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur, imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali, vozimo že dalj časa brez krajšega počitka, vozimo ponoči ali popoldne, ko običajno spimo ali počivamo, jemljemo zdravila, katerih stranski učinek je zaspanost, delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati, smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi ali vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Vozniki smo si različni
Vozniki smo med seboj različni, a pri večini so za zaspanost krivi dobro poznani in raziskani dejavniki. Med glavnimi je zagotovo pomanjkanje spanja oziroma nezadostno število ur spanja ponoči. V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, se pri tistem, ki spi šest do sedem ur na noč, poveča tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Po podatkih AMZS spanje manj kot pet ur na noč poveča tveganje za 4,5-krat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive z vožnjo pri 0,5 mg/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 mg/l alkohola v krvi.
Zelo nevarne so tudi posledice jemanja zdravil, ki povzročajo zaspanost. Takšna zdravila so pomirjevala, nekateri antidepresivi, uspavala, antihistaminiki, nekateri antipsihotiki in mišični relaksanti. Tak učinek imajo tudi alkohol, marihuana in druga mamila.
Med drugimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, sta tudi vožnja brez sopotnika in neizkušenost voznikov začetnikov.
Prepoznavni znaki
Prometne nesreče zaradi zaspanosti so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za pet- do šestkrat. Strokovnjaki poudarjajo, da so ob teh urah naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje.
Po podatkih AMZS utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise in prometne znake ob cesti, vozi prepočasi ali prehitro, težko natančno sledi smeri vožnje, vijuga in prevozi sredinsko ali robno črto.
Vozniki smo lahko pri sebi pozorni na nekatere prepoznavne znake utrujenosti, kot so težave z vidom, pogosto mežikanje, mencanje oči, zehanje, bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanje, pretegovanje ali občutek hladu ob nespremenjeni temperaturi v vozilu in drget.