Rastlinjak se bo raztezal na 20 tisoč kvadratnih metrih, v njem pa bo skoraj 30 kilometrov gojitvenih kanalov za jagode. Kot poudarjajo v skupini, želijo z novim rastlinjakom odpraviti vplive podnebja in temperaturna nihanja, ki vedno pogosteje posegajo v pridelavo kmetijskih pridelkov. Lokalno pridelane sveže jagode bodo slovenskim potrošnikom lahko ponudili tudi jeseni. "Izjemno smo ponosni, da lahko 100-letnico našega delovanja okronamo tudi z novim rastlinjakom, v katerem bomo lahko gojili vse do 250.000 sadik jagod. Izgradnja rastlinjaka je še eden od pokazateljev naših prizadevanj, da stremimo k nenehnemu razvoju in rasti na področju kakovostne in lokalno pridelane hrane ter s tem dvigu samooskrbe v Sloveniji. Naše kupce tokrat razveseljujemo s širitvijo pridelave jagod, ki jih bodo sveže čakale na trgovskih policah tako spomladi, kot jeseni," je dejal predsednik uprave Skupine Panvita Peter Polanič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Investicija bo razdeljena na štiri sektorje, ki bodo omogočali stabilnejšo in zgodnejšo sezono jagod. "Pri tovrstni pridelavi se ustvari okolje, kjer se nadzorujejo naravni dejavniki znotraj objekta s ciljem ustvariti idealne pogoje, ki omogočajo optimalen razvoj pridelka. Povsem nadzorovani so klimatski pogoji, vključno s temperaturo, vlago in svetlobo. Takšna pridelava je tudi okoljsko prijaznejša, saj zaradi nadzorovanega okolja, omogoča nižjo porabo vode, hranil ter fitofarmacevtskih sredstev," so poudarili. Pristavili so še, da je razvoj skupine usmerjen v zavedanje o kakovostni in lokalno pridelani hrani.
Investicija je vredna 1,8 milijonov evrov, sofinancira jo Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
"Veseli me, da Skupina Panvita z rastlinjakom, ki je zgrajen po najsodobnejših merilih, še naprej utrjuje mesto med največjimi in vodilni pridelovalci in predelovalci hrane. Poleg krepitve domače samooskrbe, sem ponosen tudi na dejstvo, da na slovenskem trgu s tovrstnimi investicijami postajamo tudi vedno večja konkurenca tuji, uvoženi hrani. Zato sem prepričan, da bomo svojo konkurenčnost še naprej dvigovali ter s tem krepili tudi prehransko varnost v Sloveniji," tako Polanič.
