V Beltincih predstavili program ob odprtju dnevov evropske kulturne dediščine

V Beltincih so predstavili program 33. dnevov evropske kulturne dediščine (DEDK), ki bodo potekali med 23. septembrom in 7. oktobrom po 170 krajih v Sloveniji in zamejstvu. Tema letošnjih slovenskih DEDK se glasi Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici, z njo pa se organizatorji pridružujejo širši evropski temi Nesnovna kulturna dediščina. S temo se bodo osredotočali na tiste kategorije dediščine, ki po konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakso o naravi in svetu. Izpostaviti želijo dejstvo, da redka in dragocena tradicionalna znanja, spretnosti, obrti in poklici izginjajo, so pa ključnega pomena za to, da nas opredeljujejo in delajo edinstvene v svetu. Kot je v uvodu novinarske konference povedal župan Občine Beltinci Marko Virag, so še posebej počaščeni, da lahko gostijo odprtje, saj »zelo radi povemo, da je tukaj v Beltincih kultura doma«. Predvsem si želi, da bi tradicionalne obrti spoznali mladi, in verjame, da se bodo te ohranile tudi na račun tovrstnih dogodkov. 

Direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci Gabrijela Küzma je podrobneje predstavila program odprtja. Dogajalo se bo skozi ves dan, od 10. do 17. ure. Pomurski muzej Murska Sobota in Krajevna skupnost Beltinci bosta skupaj odprla staro vago pri pokopališču v Beltincih, muzej bo predstavil tudi ulično razstavo pred gradom, ki bo na ogled en mesec. Predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine bodo obiskovalce vodili po cerkvi in predstavili restavratorske posege, dan odprtih vrat bo imela tudi Slavičeva kovačnica v Beltincih. Andreja Benko bo predstavila ledenico v beltinskem parku, sledijo prikazi in delavnice, kjer se bodo različni rokodelci in društva predstavili ob svojih stojnicah. Društvo Pomelaj bodo imeli prikaz pletenja izdelkov iz koruznega ličja, predstavljen bo pozvačin, ta je od letos tudi zapisan v register nesnovne  kulturne dediščine, Kulturno-umetniško društvo Melinci bo prikazalo, kaj vse se lahko skuha iz prosa, predstavilo se bo sodarstvo Anton Küzma iz Gančan, Hiša gibanice iz Renkovec. Društvo Dimek starodobnikov in ljubiteljev starih koles bo predstavilo kolesa iz različnih obdobij, TD Sodar Gančani bo ustvarjalo s kreppapirjem, predstavili bodo tudi majoš, Društvo Trafika iz Maribora bo predstavilo, kako so se mladi združevali in igrali, Društvo upokojencev Beltinci bo predstavilo stare rokodelske dejavnosti, zeliščar Lovro Vehovar bo predstavil tradicionalno zeliščarstvo, Anita Miholič bo predstavila likovno terapijo, sodelovale bodo tudi vse enote beltinskega vrtca in OŠ Beltinci. 

Sodelovala bo tudi OŠ Gornja Radgona, ki bo predstavila steklarstvo, Ljudska univerza Murska Sobota bo prek študijskega krožka predstavila, kaj se učijo njihovi obiskovalci, Zavod RS za varstvo narave OE Maribor bo skupaj z Društvom čolnarjev Dokležovje predstavil mörske ladje, imeli bodo tudi delavnico Ustvari svojo reko in doživi naravo, Društvo MAU iz Ljubljano bo imelo delavnico za otroke, kjer bodo sestavljali makete, PiŠK bo predstavila razstavo o drevesnih vrstah, Zavod za gradbeništvo Slovenije bo predstavil pomen tradicionalnih znanj za dediščinsko znanost, Center ponovne uporabe in prenove iz Murske Sobote pa bo pripravil delavnico, na kateri se bo dalo iz recikliranega materiala narediti nekaj novega. Ob 17. uri bo slavnostno odprtje DEDK s kulturnim programom, sodelovali bodo Kulturno-umetniško društvo Lipovci, Kulturno društvo Lipa in OŠ Beltinci, za glasbo bo poskrbela Marko banda. 

Kot je povedala koordinatorka DEDK Nataša Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so ti dnevi priložnost, da ljudje odkrivajo, kako pomembna vrednota je kulturna dediščina, da ni sama po sebi umevna, da jo je treba spoznavati in negovati. Po 170 krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo zvrstilo okrog 450 dogodkov, v pomurski regiji kar 70, kar nas po številu dogodkov na število prebivalcev uvršča v sam vrh v Evropi.  Na DEDK  sodeluje skoraj 500 organizacij, 25.000 otrok in mladih, 1500 mentorjev, prireditev pa letno privabi več kot 50.000 obiskovalcev. »V generacijah pred nami je bilo ogromno znanja, spretnosti in veščin, ki so jih te morale pridobiti, nato pa jih iz roda v rod prenašati naprej. Vse moramo narediti, da ta znanja predamo naprej. Za to potrebujemo najprej tistega, ki ta znanja ima in jih je pripravljen predati naprej, potem pa nekoga drugega, mladega, ki se teh znanj želi priučiti. Ne glede na to, da ta znanja in spretnosti na neki način izginjajo, sem vseeno optimističen in verjamem, da bomo uspeli ta svet obrniti in umiriti ter starim tradicijam dati neko večjo težo. Gradimo na mladih in prepričani smo, da je to prava pot,« pa je povedal direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin.