Avtor predstavi staro prekmursko književnost, od prvih knjig iz 18. stoletja naprej in tudi jezik, v katerem so bile napisane knjige. Prekmurski knjižni jezik in s tem tudi književnost sta se razvijala vzporedno, a ločeno in izolirano od preostale slovenske književnosti, zato se od nje tudi precej razlikujeta. Sprva protestanti, pozneje katoličani in tudi drugi pisci so v prekmurskem knjižnem jeziku ustvarili in izdali okoli 300 tiskov. Omenja pisateljice in pisatelje različnih generacij Miška Kranjca, Ferija Lainščka, Dušana Šarotarja, Karolino Kolmanič, Jožefa Smeja, Bogdana Novaka, Suzano Tratnik in Vladimirja P. Štefaneca ter na kratko predstavi njihova dela, tematiko in nagrade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kot nam je povedal avtor razstave Amer Hajdarpašić, je to le droben prispevek njihove knjižnice k temu pomembnemu jubileju. Sam se je tega projekta lotil z velikim zanimanjem za prekmurski jezik in književnost. »Meni slovenščina ni materni jezik, zato me posebnosti jezika še posebno zanimajo,« pove in doda, da bolj ko je raziskoval in preučeval to temo, bolj mu je postajala zanimiva in mu odpirala nova obzorja. Ker pa je bilo treba razstavo prilagoditi knjižničnim prostorom, je poudaril le nekaj najpomembnejših dejstev o prekmurski književnosti. Z razstavo je želel prispevati tudi k temu, da bi obiskovalci njihove knjižnice še bolj posegali po knjigah prekmurskih avtorjev.