Nova investicija, ki je danes odprla svoja vrata, je po besedah mladega prevzemnika kmetije Gorana Šukarja stala okrog 100.000 evrov, del sredstev, natančneje 30 % so sicer dobili sofinancirano z javnega razpisa. »Uredili smo zgradbo ter dvorišče, nabavili pa smo tudi potrebne stroje za predelavo mleka,« je povedal Šukar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(Senčna stran praznika dela) Država ne spoštuje svojih delavcev, stavka belih ovratnikov v posmeh socialni državi
V senci številnih dogodkov ob 1. maju, ki kažejo na priljubljenost praznika dela med ljudmi, se je odvijala več kot stoti dan stavka zdravnikov in zobozdravnikov ter več kot sedemdeset dni stavka operaterjev na številki za klic v sili 112. Od januarja stavkajo še zaposleni na upravnih enotah, ti s 15. majem napovedujejo zaostritev stavke s prekinitvijo dela s srede na vse delovne dni in na opravljanje samo nujnih nalog.
V novih prostorih tako delujejo manjša trgovina, kjer prodajajo svoje izdelke, predelovalnica, hladilnica, skladišče ter prostor, ki ga sicer sedaj še uporabljajo za shranjevanje, pozneje pa bo zorilnica za sire. Kljub temu da je sirarna začela obratovati zgolj pred nekaj meseci, pridelajo iz domačega mleka vrsto izdelkov. Tako ponujajo pet različnih okusov sadnih jogurtov, in sicer borovnica, breskev-marakuja, jagoda, pečeno jabolko in stračatela, poleg tega pa še navadni jogurt, mleko, polnomastno skuto ter tri različne vrste sira za žar – navadnega, s čilijem in z drobnjakom. »Vse delamo sami na kmetiji, jaz, moja žena Danijela in moja mama,« je povedal mladi prevzemnik.
Na kmetiji se sicer prej niso ukvarjali s predelavo mleka, saj so pitali goveda, ko pa je gospodar Šukar leta 2015 postal mladi prevzemnik, so se preusmerili v to branžo. Zaenkrat sicer svojih izdelkov ne prodajajo nobenim zavodom, so pa v dogovarjanju z Osnovno šolo Puconci in Domom Kuzma, da jim bodo svoje izdelke začeli dobavljati.
Čeprav je sirarna komaj odprla svoja vrata, pa na kmetiji že stremijo k novim ciljem. V prihodnje želijo namreč povečati paleto izdelkov, in sicer s kislo smetano, maslom in mladimi siri, morda se bodo odločili tudi za kajmak in polmastno skuto. »Narediti želimo tudi boljši, novejši hlev ter uvesti pašno rejo, morda pa tudi preklopiti na seneno mleko. Vendar je vse to še v glavi, najprej mora zaživeti predvsem nova sirarna,« je povedal Šukar.