Tjaša Vučko je stažistka v pisarni evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, kjer spoznava delo in ustroj Evropske unije. Njene zadolžitve so zelo raznolike; od administrativnega dela (pisanje elektronske pošte, odgovarjanje telefonskih klicev in urejanje poslančevega urnika) do bolj strokovnega dela. Lojze Peterle je član dveh odborov, in sicer za zunanjo politiko ter odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Tako ima možnost prisostvovanja na sestankih in zasedanjih ter vpogled v odločanje evropskih politikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Presenečena nad umazanijo
Tjaša bo v Bruslju tri tedne »tako, da nisem dolgoročna Belgijka,« šaljivo začne dekle iz Gaberja. »Morda sem imela tudi o Bruslju - prestolnici Evropske unije previsoka pričakovanja. Posebej Slovenci radi občudujemo države na severu, tudi jaz sem jo,“ razkriva
"Smeti ležijo vsepovsod. No, je pa res, da imajo zelo butast sistem odvoza. Vreče s smetmi namreč moraš nastaviti pred vhod in potem jih odpeljejo dvakrat tedensko. Vsekakor se v velikem mestu pojavlja težava z odvozom, vendar obstajajo večja mesta od Bruslja, ki imajo to drugače in bolje urejeno,“ ocenjuje Tjaša. Priznava, da so ljudje veliko bolj zaprti kot pri nas, čeprav mesto velja za multikulturno.
Dela vsaj 11 ur na dan
V Bruslju je tempo življenja v primerjavi z našim precej hitrejši. Tjašin delavnik presega tudi štirinajst ur: »Vsak dan delamo vsaj 11, v najbolj odbitem dnevu tudi po 14 ur.« Zato jo še posebej zmoti, ko govorijo, da v Bruslju delajo bore malo. »Javno mnenje se velikokrat oblikuje na podlagi nekih zmotnih prepričanj, in eno takih je zagotovo to, da tukaj nihče nič ne dela. Pa to ni res. Ogromno se dogaja, ogromno se tudi naredi, je pa res, da je zaradi tega življenje ljudi drugačno,« se razgovori dekle in ocenjuje, da zaradi tega Belgijci ne gojijo podobnih vrednot kot mi. Služba je pri nas le služba. »Tukaj pa je služba način življenja. Temu primerno je tudi vse ostalo.«
Vse bolj individualno
»V vsaki državi so mi najbolj zanimive kulinarične značilnosti. Recimo v Španiji sem doživela šok, ko v trgovini niso imeli kisle smetane. Tukaj opažam, da je nakupovanje in kuhanje prilagojeno za eno osebo. V trgovini so pakiranja mesa majhna, za eno osebo, prav tako ostala živila. Vse je bolj individualno, narejeno za posameznika, ki večino časa in življenja preživi v službi.«Tjaša zaradi natrpanega urnika prostega časa nima veliko, »je pa po službi vedno dobrodošla pijača s sodelavci in prijatelji.«
Konec tedna pa se veliko domačinov odpravi izven mesta oziroma obratno. To velja predvsem za tiste, ki tam ne bodo dolgo. »Ob koncih tedna ti potem ostane čas, da poskusiš vse tipične jedi, kot so seveda belgijski vaflji, ki so res odlični kot na slikah. Ocvrti krompirček, bolj znan kot "pomfri" izvira prav iz Belgije, priljubljeno je tudi belgijsko pivo. Neverjetno, koliko vrst piva se lahko proizvede v eni državi. Nikoli nisem bila velika ljubiteljica piva, tukaj pa 'padeš not', tako si z veseljem naročim kakšen vrček.«
Ne dajo zelo veliko na prihajajoče praznike
Mesto je sicer okrašeno od začetka decembra, a predbožične mrzlice še ni. »Mogoče k temu pripomore tudi vreme, ki je veliko bolj jesensko kot zimsko. Sneg pa jih razveseli le redko. Po mojem mnenju Bruseljčani niso zelo potrošni,« razloži in doda, »da v trgovinah z živili ni milijon stojnic z okraski in božično navlako kot pri nas. Je pa zelo smešno videti mimoidoče, ko po mestu nosijo božična drevesa in gredo z njimi tudi na tramvaj oziroma avtobus,« še doda Tjaša in zaključi, da domačini zelo radi praznujejo oziroma pričakujejo Miklavža.
